Sobota, 30. 12. 2023, 4.00
9 mesecev, 2 tedna
ŠPORTNI PREGLED LETA 2023: Izjave iz Sportalovih sobotnih intervjujev
Vse to so nam povedali odlični gostje sobotnih intervjujev
Tudi v iztekajočem se letu 2023 smo imeli privilegij pogovarjati se s številnimi iskrivimi in izjemno zanimivimi gosti za našo tradicionalno rubriko Sobotni intervju. Za zadnjo soboto leta smo zbrali nekaj zanimivih izsekov, do celotnih pogovorov pa pridete s klikom na povezave pod izjavami. Splača se, veliko zanimivega smo izvedeli skozi leto.
Petar Stojanović, slovenski nogometaš
"Moja žena je Zagrebčanka. Z menoj živi za nogomet in z vsem srcem navija za Slovenijo. Na Dansko je šla nedavno s slovensko zastavo. Hvala ji za vso podporo."
"Opažam pa, da je danes veliko mladih takih, ki bi radi samo imeli pogodbo, ob prvem neuspehu pa takoj obupajo."
Jan Tratnik, kolesar Jumbo-Visme
"V to, da sem obrnil krivuljo, sem moral vložiti ogromno truda, in to ne samo v kolesarskem smislu. Sem pa imel cilj in željo po kolesarstvu in verjel sem, da se lahko vrnem. Opažam pa, da je danes veliko mladih takih, ki bi radi samo imeli pogodbo, ob prvem neuspehu pa takoj obupajo."
Paco Wrolich, nekdanji avstrijski kolesar
"Da, a v tem obdobju se ne sme samo uživati, to obdobje je treba tudi čim bolje izkoristiti. Slovenci morate to izkoristiti do zadnje kapljice, saj se kaj takega ne bo več ponovilo.
Lani ob tem času so bili trije slovenski kolesarji na lestvici Mednarodne kolesarske zveze uvrščeni med top deset (Roglič, Pogačar in Mohorič, op. a.). Za tako majhno državo, kot je Slovenija, je to enkratno in neponovljivo. Tudi kar zadeva kolesarski podmladek, ekipe in kolesarske dirke, je zdaj čas za to, da se izčrpa vsak evro in da se poskuša kolesarstvo v Sloveniji postaviti na take temelje, da bodo od tega vsi skupaj imeli koristi.
"Žene me vprašanje, do kam lahko pridem."
Anamarija Lampič, slovenska biatlonka
"Ta raznovrstnost razmer že starim mačkom povzroča težave, tudi najboljši zgrešijo, kar smo lahko letos večkrat videli. Moram pa priznati, da to pomaga tudi meni. Če zgrešijo tudi najboljši, zakaj bi se potem obremenjevala sama zaradi nekoliko slabšega streljanja v zahtevnih razmerah? Saj sem vendarle začetnica! Ne morem pričakovati, da bom vedno ustrelila ničlo. Tukaj bodo zagotovo še velika nihanja, se pa ob tem veselim učenja in nabiranja izkušenj. Žene me vprašanje, do kam lahko pridem."
Matej Erjavec, predsednik Košarkarske zveze Slovenije
"Luka je globalna zvezda. Kjerkoli smo, je Dončić tisti prvi dejavnik, ki ga tujci povežejo s Slovenijo. Ko prideš na letališče v Teksasu in vidijo na torbi napis Slovenija, vedno vprašajo, ali si v ZDA prišel zaradi Luke in ali ga poznamo osebno oziroma ali gremo na tekmo. In vedno, ko pritrdimo vsemu temu, sledi neverjetno navdušenje."
"Ko sem pritisnil enter, sem se zjokal."
Mitja Lotrič, nekdanji slovenski nogometaš
"Spomnim se, kako sva takrat sedela s punco na kavču. Ko sem pritisnil enter, sem se zjokal. Trajalo je pol ure. Težko mi je bilo, to je bil vendarle moj način življenja. Tako sem preživel 15 let, nato pa se počutil, kot da mi je nekdo nekaj vzel. Kot da sem nekaj izgubil."
Marko Milić, nekdanji slovenski košarkar
"Jason Kidd je glava našega trenerskega štaba, kjer nas je devet oziroma deset, če štejemo še kondicijskega trenerja. Vse je sicer zelo glamurozno in profesionalno organizirano. Bivaš v res najboljših hotelih, imaš svoje kuharje, zasebno letalo. A ob takem ritmu tudi to izzveni. Spomnim se, da sem bil prvi teden kot kakšen turist, da sem vse fotografiral in užival, potem pa te hitro ujameta realnost in naporen ritem, tako da daš samo kapuco na glavo in čakaš trenutek, ko se boš končno ulegel v svojo posteljo."
"Uf, najin odnos z mamo pa mislim, da je bil do danes že čisto v vseh ekstremih, ki jih premorejo človeški odnosi."
Ilka Štuhec, slovenska smučarka
"Neizbežno je, da me konec kariere nekoč res čaka. To je dejstvo, a zdaj sem od tega trenutka res še daleč, o tem sploh ne razmišljam, ker se mi zdi, da če misli preusmeriš drugam, potem zagotovo ne moreš biti stoodstoten v tem, kar počneš."
"Uf, najin odnos z mamo pa mislim, da je bil do danes že čisto v vseh ekstremih, ki jih premorejo človeški odnosi. Včasih je bilo res že tako hudo, da bi se lahko ubili oziroma bi jo lahko utopila v žlici vode ali obratno, pa da sploh nisva govorili (smeh, op. a.)."
Miral Samardžić, slovenski nogometaš
"Na Kitajskem sem naletel na drugo kulturo, povsem drugačno od vseh, s katerimi sem imel opravka prej. Ni mi bila všeč. Kitajci so umazani in nekulturni. Pljuvajo in se spahujejo, kar je drugače kot pri nas, a dobro … Pogledal sem, videl in šel naprej."
Zmago Sagadin, nekdanji košarkarski trener
"Družina je največ, kar sem ustvaril v svojem življenju. Pred štirimi leti me je zrušila ženina smrt. Žena Majda je bila ves čas z mano, 35 let sva preživela skupaj in tudi tukaj velja pravilo, da za vsakim uspešnim moškim stoji močna ženska. Če ne bi bilo Majde Sagadin, ne bi bilo Zmaga Sagadina – tudi v smislu uspeha in trenerskih rezultatov. Bila je res izjemna ženska in takšnih ne delajo več. Moram priznati, da me je njena smrt res močno prizadela."
"Ko sem v dvorani videl te fante, ki so imeli že toliko znanja, sam pa ga nisem imel, sem si rekel: 'O moj bog, tu nimam kaj početi.'"
Gheorghe Cretu, selektor slovenske odbojkarske reprezentance
"Dvorana je bila polna, v njej je treniralo kakšnih 50, 60 otrok. Vsi so imeli za seboj že dve, tri leta treningov odbojke, sam pa sem se je pred tem učil le na plaži, saj sem rojen ob Črnem morju, kjer smo med poletjem igrali več športov, tudi odbojko. A ko sem v dvorani videl te fante, ki so imeli že toliko znanja, sam pa ga nisem imel, sem si rekel: 'O moj bog, tu nimam kaj početi.' To je bil moj prvi in zadnji trening, sem si rekel in nato 'izginil'."
Eva Vamberger, slovenska nogometašica
"Ljudje si ne predstavljajo, koliko moči sem potrebovala v teh trenutkih, da sem bila sposobna stopiti skozi vrata, človeka pogledati v oči in mu reči, super sem. Zato je ta intervju zame težka zadeva. Z njim hočem vsem povedati, da je z menoj vse v redu."
"Vsak misli, da ve najbolje, in ne odstopa od svojih načel, kar je težava."
Anže Urankar, slovenski kajakaš
"Znanja je dovolj. Zdi se mi, da se premalo sodeluje in ni medsebojnega zaupanja. Vsak misli, da ve najbolje, in ne odstopa od svojih načel, kar je težava. In mislim, da se otroke prehitro vključuje v resne treninge."
Aljaž Bedene, nekdanji slovenski teniški igralec
"To sem mu tudi povedal in takrat je prišel v moj zasebni prostor. Prišel je do mene in me vprašal, ali sem idiot. Priznam, da sem bil blizu tega, da bi ga udaril. Vem, da bi dobil veliko kazen, ampak k sreči sem se umiril. Če ti nekdo pride tako blizu …"
Igor Barišić, direktor NK Olimpija
"Kar zadeva kaos, ki nas je pričakal ob prevzemu, pa je bil klub res v slabem stanju. Skoraj bi nam že odklopili vodo in elektriko, prisotni so bili veliki dolgovi z vseh strani. Gospod Mandarić nekaterih stvari po vseh teh letih v Sloveniji ni več razumel. Obkrožali so ga zelo slabi svetovalci. To je bila velika težava. Mislim, da smo rešili Olimpijo pet minut do dvanajstih."
"Ravno zato sem še bolj zagrizen in bom dal še toliko več, da bomo prihodnje leto dosegli vrh."
Toni Vodišek, slovenski jadralec
"Nikogar ne zanima, če se na dan tekme ne počutiš dobro ali si nekoliko poškodovan, vsi si bodo zapomnili samo to, da nisi zmagal. In tudi sam se zavedam, da na svetovnem prvenstvu nisem zmagal. S tem sem se sprijaznil. Ravno zato sem še bolj zagrizen in bom dal še toliko več, da bomo prihodnje leto dosegli vrh."
Robi Jenko, športni direktor pri ekipi mebloJOGI Pro-concrete
"Dobil sem občutek, kot da je Primož vendarle dojel, kaj vse je v življenju že dosegel, in da je s tem lahko povsem zadovoljen. Pred tem se mi je zdelo, kot da je bil v krču zaradi vsega, kar se je zgodilo na Dirki po Franciji leta 2020, in da ga je rumena majica nekoliko bremenila. Zdaj se tudi v izjavah zdi precej bolj sproščen in zadovoljen in zdi se mi, da res uživa. Pred tem se mi je zdelo, da tudi če bi zmagal na stotih dirkah, brez zmage na Touru ne bi bil zadovoljen, no, zdaj tega občutka nimam več."
Joao Henriques, nekdanji trener NK Olimpija
"Zame je bolj kot denar pomembno, da sem zadovoljen z mestom. Raje treniram v Evropi, kot pa da sem milijonar v Arabiji. To mi je bolj pomembno. Denar mi pomeni le toliko, da hčerkam ponudim priložnost za boljše življenje."
"Mah, niti ne vem, če pride bolezen, se moraš pač sprijazniti."
Polona Klemenčič, slovenska biatlonka
"V zadnjih letih, ko je bil kovid, je bilo morda celo lažje ostati zdrav. Izogibal si se lahko ljudem, nosili smo maske in ni bilo nenavadno, če si se umikal. Zdaj pa je … Mah, niti ne vem, če pride bolezen, se moraš pač sprijazniti. Zavedaš se, da si nekaj izgubil, ampak če lahko precej hitro spet normalno treniraš, lahko spet ujameš formo, jo stopnjuješ in dosežeš kakšen dober rezultat."
Jakov Fak, slovenski biatlonec
"Ja, to je noro. Kot bi plačeval nekakšne dolgove. Pa nenavadno, saj kot otrok sem bil namreč zelo zdrav. Morda preveč, in to zdaj plačujem, saj zbolevam tudi za otroškimi boleznimi. Lani poleti sem imel norice. Te so bile najtežje doslej od vseh teh mojih bolezni. Norice so pri odraslem človeku toliko hujše. Zboleli pa smo jaz in vsa tri moja dekleta. Za otroke so sicer nekoliko lažje, ampak je bila tudi moja najmlajša en teden v bolnici. Tako majhna je še in bilo je kar hudo."
Tim Podlogar, vadbeni fiziolog in nutricionist pri BORI - hansgrohe
"Veliko ekip prehrano še vedno računa v okviru 24 ur, medtem ko sam vedno gledam na to, kaj nas čaka naslednji dan, in na tak način skušam pripraviti kolesarja na tisto, kar sledi, in ne na tisto, kar se je že zgodilo. Mislim, da je to ena od stvari, ki jo kolesarske ekipe lahko izboljšajo. Z vidika znanosti je namreč njihov pristop glede tega precej zgrešen."
"Večkrat sem se pritožil, saj me je to grozno motilo. Najbolj v karieri. Jeb... Fegić.''
Adriano Fegic, nekdanji nogometaš
"Me je pa veliko bolj motilo, da so moj priimek večkrat v javnosti spremenili v Fegić. C so spremenili v ć. Mehki č. Nisem bil Fegic, ampak Fegić. No, to me je pa zbodlo. Sem zaveden Slovenec, tako da tega nisem dobro prenašal. Večkrat sem se pritožil, saj me je to grozno motilo. Najbolj v karieri. Jeb... Fegić."
Antti Upi Karhula, trener hokejskega kluba SŽ Olimpija
"Zagotovo se za zdaj še vedno vidim v tem poklicu. Ne vem, kako dolgo bom še opravljal to službo, nekoč si želim imeti tudi svojo družino, kar ni najlažje, sploh če deluješ v tujini, se pa zagotovo v trenerstvu vidim še kar nekaj let. Kot trener si želim napredovati, iti višje in višje. Če ti to uspeva, si zagotovo še bolj motiviran. Če pa bi šla kariera navzdol, pa bi si morda rekel, da bom počel kaj drugega. Zavedam se življenja v športnem mehurčku, ki zna biti na trenutke neznansko strašljivo. Nekajkrat sem se že spraševal, kaj bi še lahko počel v življenju, a nisem našel odgovora. Pravzaprav upam, da mi ga nikoli ne bo treba."
Miha Blažič, slovenski nogometaš
"Francoze najbolj fascinira, ko jim povem, da imamo le dva milijona prebivalcev. Tega ne morejo verjeti. Takrat z njihove strani ne manjka začudenih pogledov. Sem zelo ponosen Slovenec. Tudi zaradi tega, ker skoraj ne mine dan, ko se ne bi poročalo o naših športnih uspehih. Ponosen sem na rojake in rojakinje, da jim to uspeva."
"Po treh tednih sem začel malo hoditi, ne da bi stopil na nogo."
Tonček Štern, slovenski odbojkarski reprezentant
"Zelo težko. Prva dva, tri tedne sem bil 'privezan' na kavč, na posteljo … Izposodil sem si kinetek, ki razgibava nogo, da bi se v času, ko nisem smel stopiti na nogo, vrnila čim večja gibljivost. Po treh tednih sem začel malo hoditi, ne da bi stopil na nogo. Ko sem izvedel, za kaj gre, in smo imeli zaključne pogovore z zdravniki, selektorjem, štabom, kaj narediti - čakati ali čim prej operirati -, zagotovo ni bilo preprosto. Takrat gre glava 'malo po svoje', pojavi se nervoza, saj si v novem, nepoznanem položaju."
Saša Dončić, nekdanji slovenski košarkar
"Velikokrat so me to vprašali. Meni ni v življenju ničesar žal. Vse na koncu izpade dobro, kot mora biti. Na določene stvari v preteklosti nisem mogel sploh vplivati, če gledam denimo s političnega vidika. Iz skupne Jugoslavije se je takrat odcepila Slovenija. Pretok informacij je bil drugačen. Če ne bi takrat določenih stvari doživel, verjetno ne bi znal zaščititi Luke. Slabe izkušnje, ki sem jih imel v Sloveniji, sem lahko unovčil."
Robert Hrgota, glavni trener slovenske skakalne reprezentance
"Že od prvega dne, ko sem prevzel reprezentanco, se mi zdi, da smo to kar ločili. Vemo, kakšno vlogo ima posameznik, kaj mora kdo narediti. Je pa morda kdaj lažje, ko je prosti čas, da se s fanti poistovetiš, ker smo si generacijsko blizu. Treba je postaviti meje, kdaj se dela in kdaj se šalimo. Trudimo se, da imamo sproščeno okolje, ampak da je hkrati vse razčlenjeno."
"S celjskim klubom imam velike načrte."
Valerij Kolotilo, predsednik NK Celje
"V Sloveniji se počutim zelo lepo, rad bi ostal tukaj, delal in ji pomagal. Rad bi jo ohranil tako lepo, kot je zdaj, imate prekrasno deželo, hkrati pa pomagal ljudem, da bi lahko nekatere stvari še izboljšali. S celjskim klubom imam velike načrte."
Amedej Vetrih, nekdanji slovenski nogometaš
"Bog ne daj, da bi se mi pripetila kakšna nesreča z avtom ali pa da bi mi kaj padlo na glavo. To bi bilo zelo nevarno, saj je moja kri bolj redka. Vsak udarec se pozna. Če me kaj udari, takoj postanem moder, notranje krvavitve so hitrejše, zato moram biti pozoren. Ni prijetno, a imam srečo, da imam poleg sebe družino, ki mi je v veliko pomoč in oporo."
Janko Zwitter, trener kanadske ženske skakalne reprezentance
"Dokazali smo, da lahko dekleta, če so pogoji dobri, letijo na velikanki. To so dokazala dekleta, to smo dokazali trenerji. Kritiki so zdaj lahko tiho. Tisti, ki so prej dvomili, zdaj govorijo manj, kot so prej, da. Planica je precej bolj kompleksna letalnica. Težko je reči, a nisem prepričan, da bodo tu letele v kratkem."
"300 srčnega utripa od dve do tri minute je ogromno."
Jan Polanc, nekdanji slovenski kolesar
"Zdravnik mi je rekel, da če ne bi bil športnik in ne bi imel srca tako natreniranega, bi se mi srce ob takšnem utripu lahko tudi zaustavilo. 300 srčnega utripa od dve do tri minute je ogromno."
Žan Karničnik, slovenski nogometni reprezentant
"Ko sem prišel v reprezentanco, so se res nekatere stvari poklopile. Takrat sta bila na desni strani Stojanović in Iličić, a po naključju oziroma na malo moje sreče je bil Stojanović pri mojem prvem izboru poškodovan in mi je selektor ponudil priložnost, ki sem jo skušal čim bolje izkoristil. Pozneje je imel Iličić osebne težave in od takrat naprej sva se s Stojanovićem vpeljala, da igrava oba in sem hvaležen selektorju, da mi zaupa tako pomembno vlogo."
Silvin Vesenjak, nekdanji motokrosist
"Mislim, da jih je bilo tu največ celo 40 tisoč. Videla se je samo proga, preostalo pa je bilo povsem nabasano. In še po cesti navzgor se je valila kača ljudi. In ko pogledaš te ljudi: vsi so bili v usnjenih čevljih, belih nogavicah, oblekah, belih srajcah. Takrat drugega ni bilo. Niso bili v trenirkah, kratkih hlačah. Taki so hodili po blatu. Ljudje so tukaj uživali. Zdaj pa imamo srečo, če je na dirki državnega prvenstva tisoč ljudi."
"Sem videl kar nekaj kač. Na to je treba biti pozoren."
Luka Majcen, slovenski nogometaš
"Enkrat sem šel uro prej na trening in sem gledal ob robu igrišča drugo ekipo, ki je trenirala. Čepel sem ob igrišču. In se kar naenkrat nekdo začne dreti: 'Luka, Luka, pazi, pazi!' Sem najprej mislil, da je kak potepuški pes. Obrnil sem se in meter za seboj zagledal kačo, ki se je že dvigovala. Ko sva se pogledala, je zavila v grmovje. Sem videl kar nekaj kač. Na to je treba biti pozoren."
Toni Mulec, slovenski dirkač, udeleženec relija Dakar
"V zadnjem mesecu so vsi moji sosedje, vsi moji znanci tu iz Legna stopili skupaj in priskočili na pomoč pri zbiranju financ. Z vsem, kar je bilo mogoče, so mi pomagali. Zelo sem vesel, da so vas preimenovali v Dakarsko vas, ker uspeha v tej vasi nisem žel samo jaz, ampak vsi skupaj, vsi sosedje, vsi, ki so mi pomagali."
Gašper Okorn, košarkarski trener
"Veliko bi mu svetoval. Dejal bi mu, naj včasih drži jezik za zobmi. Ne smeš povedati vsega, kar misliš. Bolje bi bilo, da bi bil bolj diplomatski, kot pa da sem bil brez dlake na jeziku. To bi bila ključna sprememba. Še več bi poskušal vložiti v različna znanja. Ne le v košarkarska, ampak v psihologijo, sociologijo, kako voditi skupino …"
Jelko Gros, športni funkcionar, strokovnjak za smučarske skoke
"Če bi mi nekdo napisal, kaj vse bom moral početi, tega ne bi sprejel. Tako sem se sproti učil, izziv za izzivom. Ključna točka pri vsem skupaj je bila, da se sprejme poseben zakon o Nordijskem centru Planica. Vse podlage nam je dal, da smo nemoteno gradili. Med vrsticami, ko so na ministrstvu za gospodarstvo pripravljali zakon za gradnjo posebnih objektov gospodarskega pomena, ne vem, kako se natančno imenuje, na podlagi katerega so zgradili tudi Magno, so me poklicali z ministrstva."