Hrvat, ki je rešil Olimpijo pred propadom: Ljubljana je za nas München

V Ljubljani je čutiti nogometno evforijo. Evropa se bo prvič igrala vsaj do zime, že v torek bo na razprodanih Stožicah igral zvezdniški Galatasaray, Olimpiji pa gre kljub za mnoge še vedno nelogični menjavi trenerja po koncu zadnje šampionske sezone odlično.

Poraja pa se vprašanje, kaj bi se dogajalo z zmaji in kakšni bi bili njihovi dometi na zelenici, če konec leta 2021 ne bi prišlo do nemško-hrvaškega prevzema kluba. Olimpiji je takrat kazalo slabo, delovanje zeleno-belih so ob organizacijskem kaosu oteževali številni dolgovi. Ko je Milan Mandarić le našel primernega kandidata za prevzem kluba, se je začela era Olimpije pod taktirko nemškega investitorja Adama Deliusa. Nadaljeval se je nor svet ljubljanskega kluba, poln nasprotij.

Novo vodstvo ni pridobilo simpatij navijačev. Vrhunec sovraštva je nastopil po nenajavljenem odhodu Roberta Prosinečkega, kmalu za tem, ko je prišel Albert Riera, pa se je začela pisati čudežna zgodba o uspehu. Naključje ali ne, glavni operativec kluba Igor Barišić je imel izjemen šesti čut pri izbiri stratega. Španec je navdušil, Olimpija je osvojila dvojno krono, nato ga je nasledil Portugalec Joao Henriques in na veselje navijačev z Olimpijo vstopil v novo dimenzijo ugodja. Poskrbel je za zgodovinski uspeh v Evropi. Prizori skupinskega slavja v Stožicah so spominjali na idilo, besedo, ki se je ob vseh pretresih in tragikomedijah v klubu pojavljala sila redko. Kakšni pa so načrti za prihodnost? Besedo ima direktor Barišić.

"Radi imamo ta klub, mesto, državo Slovenijo. Trudimo se, da bi brand kluba, blagovno znamko Olimpija, še učvrstili. Da bi obveljal slog "moj klub, moje mesto, moja država". Nekaj v tem smislu," sporoča Igor Barišić. Foto: Vid Ponikvar      

Čeprav ste glavni operativec v klubu, ki je po zaslugi predsednika in glavnega investitorja Adama Deliusa že skoraj dve leti v nemških rokah, vas javnost še vedno ne pozna najbolje. Mnogi se še vedno sprašujejo, kdo je sploh Igor Barišić. Nemec ali Hrvat?

Hrvat. Hrvat, ki od leta 1992 živi v Nemčiji. Moji starši prihajajo iz Bosne in Hercegovine, a so se nato preselili v Osijek. Med vojno na Hrvaškem smo odšli na Bavarsko. Tako je postal München moje mesto. Tam sem odraščal, končal šolanje, tam vodim tudi svoje podjetje.

V Münchnu torej živite že tri desetletja. Ste osvojili avtomatizme, ki jih v poslovnem svetu pripisujejo Nemcem? Točnost, disciplina in red? To so navade, o katerih nam je lani veliko povedal nekdanji reprezentant Goran Šukalo.

Seveda sem osvojil nemške avtomatizme. Ko sem prišel v Ljubljano, sem skušal z njimi malce spremeniti tukajšnjo miselnost. Verjamem, da nam je vsaj malce uspelo. Opravljamo ogromno dela, tako da si ne morem privoščiti veliko počitka. A ga tudi ne potrebujem, saj pri delu zelo uživam. Rad imam Olimpijo in ji želim najboljše.

Čeprav ima tudi svoje podjetje na Bavarskem, je v zadnjem obdobju bolj kot ne prisoten le še pri opravljanju službenih nalog pri Olimpiji. Foto: Vid Ponikvar

Slovenija zaradi zemljepisne lege in kulturne zgodovine predstavlja svojevrstno kombinacijo balkanske drznosti in nemške discipline. Smo v tem pogledu Slovenci drugačni od Hrvatov ali denimo Bosancev?

Zelo drugačni. In to nam je všeč. To je tudi eden največjih razlogov, da smo kupili Olimpijo in prišli ravno v Ljubljano. Ustreza nam takšna miselnost, ki je po svoje bližje Nemčiji ali pa Avstriji. To je to. Tako pač razmišljamo. V bistvu razmišljamo podobno kot Slovenci v Sloveniji. No, vsaj sam, če govorim v svojem imenu. Ko pridem iz Nemčije in prečkam slovensko mejo, se počutim kot doma.

Kako dolgo poznate Olimpijo?

Vse od otroštva. Takrat je bilo še obdobje nekdanje Jugoslavije in sem v nogometu navijal za Hajduk. Najbolj zaradi očeta, ki je bil velik navijač splitskega kluba in to prenesel name. Ko pa se je Hrvaška osamosvojila in smo se preselili v Slavonijo, sem vzljubil Osijek.

Kar zadeva Olimpijo, mi je vedno predstavljala prepoznaven brand. V mojih očeh je bila in je največji klub v Sloveniji. Že ves čas ponavljam, da Olimpije ne moreš primerjati s katerimkoli drugim klubom v Sloveniji.

Olimpija je bila znano ime že v ušesih ljubiteljev nogometa v nekdanji Jugoslaviji. Zdaj, po zadnjih uspehih v Evropi, so Ljubljančani vse bolj prepoznavni tudi v tujini. Foto: Vid Ponikvar/Sportida

V Mariboru ob prebiranju teh stavkov zagotovo marsikdo privzdiguje obrvi. Vendarle imajo vijolice največ lovorik, največ evropskih podvigov izmed slovenskih klubov.

To je res, a Olimpijo poznajo vsi. Tudi v Nemčiji, še zlasti zdaj, ko smo klub dvignili na višjo raven. Sem pa bolj ciljal na splošno časovno obdobje. Olimpija je bila še v času Jugoslavije z naskokom najbolj prepoznaven slovenski klub in vedno v vrhu. To izvira še od takrat.

"Pri nas v Nemčiji se dela vsakodnevno od osmih do 18. ure. Brez pardona. Tukaj je malce drugače, tukaj še vedno velja tisto pravilo o osmih urah. Od osmih do 16. ure, potem pa domov. No, to smo že malce prenesli na Olimpijo," nam je povedal, ko smo ga obiskali v klubski pisarni. Foto: R. P. Kakšen je vaš poslovni teden? Ste bolj prisotni v Sloveniji ali Nemčiji?

Ker imam v Ljubljani toliko dela, sem si moral prerazporediti delovne naloge. V svojem podjetju v Nemčiji sem tako zaposlil še dve osebi, da opravljata moje delo, prišel je tudi nov direktor. Vse zaradi tega, da bi se lahko bolj posvetil Olimpiji. Večinoma sem le še v Sloveniji, vsaj pet dni na teden. Včasih tudi vseh sedem.

Dela mi ne zmanjka, veliko je potovanj in obveznosti, stvar pa je takšna, da delovne izzive najraje prevzamem nase. Ničesar nočem prepustiti naključju. Tega pri Olimpiji ni. Tiste stvari, za katere sem prepričan, da jih lahko dobro izpeljem, zato raje opravim sam. Zanima me vse, kar se dogaja v klubu. Ekonomat, fizioterapevti, delo s trenerji, akademija … Živim za to. Tako je pri tem. To ni kot v navadnem poslu. Nogometni klub moraš imeti tako rad, da si pripravljen zanj delati tudi 24 ur na dan.

V zadnjem obdobju je bilo kar nekaj neprespanih noči. In se je dogajalo, da sem se tako zbujal ob treh zjutraj, nato pa odločil za sprehod po Ljubljani. In gledal mostove, ljubljanskega zmaja in se spraševal, kaj se dogaja, v katero smer se premikamo. Pač, živimo za Olimpijo.

To močno spominja na znameniti prvi intervju predsednika Adama Deliusa, ko je za TV Slovenijo dejal, da je zjutraj sedel na mostu ob Ljubljanici in začutil, da se želi zmaj srečati z njim. Je bila to metafora ali je bilo vse skupaj res?

Ne, to je bila živa resnica. Tako, kot je sam opisal. Gledal je zmaja, ki je dal nam, klubskim investitorjem neko moč. Ste videli, kako se je nebo razburilo na tekmi z Ludogorcem? Kako je bilo mračno in skrivnostno, kot da bo vsak čas iz oblakov skočil zmaj? Še zdaj se naježim, ko se spominjam tega prizora. In ta zmaj … Ali pa zmajevo gnezdo. Pri Olimpiji se vse vrti okrog zmaja. Po tisti zmagi nad Ludogorcem sploh nisem mogel spati. V zgodnjih jutranjih urah sem se malce sprehodil po Ljubljani, po njenih čudovitih parkih, gledal mostove in zmaja. To je bila moja meditacija. Zelo prijetna.

Najbolj prepoznavni zmaj v Ljubljani je pustil ogromen vtis tako na Adama Deliusa kot tudi Igorja Barišića. Foto: Sportida

V tem pogledu imate srečo, saj spada Ljubljana med najbolj varna glavna mesta v Evropi. Če se že odločate za takšne jutranje sprehode.

Absolutno. Tudi to je vplivalo na odločitev, da sem prišel ravno v Ljubljano. To pogosto poudarjam igralcem, vsem delavcem v klubu. So mladi, pred seboj imajo cilje. Želijo imeti družino, žene, otroke. Skušam jim dopovedati, da je za njih najboljše, če se njihova družina razvija v Ljubljani. V Sloveniji. Bolje od kateregakoli velikega nemškega mesta. Ljubljana je za nas imenitna. Zelo je čista, polna turistov. Ponuja ti vse.

Če te zamika morje, si čez eno uro že tam. Če bi rad smučal v Avstriji, podobno, ali pa greš v Kranjsko Goro, kjer je prelepo. Zato obožujemo Ljubljano.

Sam ne bi za denar, ki ga lahko dobiš pri Olimpiji, nikoli igral drugje. Za isti denar. Pustimo zdaj vse nemoralne ponudbe, ki jih ne manjka v nogometu. Nedavno smo bili v Razgradu, pa smo videli razliko. Mesto na periferiji, ki sploh ni podobno Ljubljani. Tudi Sofija je daleč od Ljubljane, verjemite mi. Rad imam München, to je resno mesto. Najbolj varno mesto v Nemčiji. A Ljubljana ima še nekaj več. Ljubljana je vsaj za nas München. Tu se počutimo kot doma, zato smo si priskrbeli tudi stanovanje v Ljubljani.

Torej se boste z družino preselili v Slovenijo?

Ne, družina ostaja v Nemčiji, prideva pa v Ljubljano jaz in predsednik Delius. Večino časa želiva preživeti v Sloveniji.

Najbolj mu je všeč, da so začeli ljudje v Ljubljani končno verjeti v zgodbo novega vodstva. Foto: Vid Ponikvar To bi lahko prijetno odzvanjalo v ušesih privržencev kluba, ki jim je mar za prihodnost Olimpije, saj bi se dalo iz tega sklepati, da želite v Ljubljani ostati še dolgo časa. In če bo Olimpija vedno tako tekmovalno uspešna, kot je v zadnjem obdobju pod vašim vodstvom, verjetno ne bi bilo razlogov za nezadovoljstvo.

Poglejte, projekt Olimpije je zastavljen tako, da bo trajal najmanj deset let. To poudarjamo že od prvega dne. Dejstvo je, da so nas ob prihodu sprejeli z dvomi. Situacija je bila pač takšna, kakršna je bila, a smo vedno stremeli k temu, da bi naredili vse najboljše za klub. To pa zato, ker smo vedeli, da je Olimpija tega zmožna. Imamo navijače, imamo stadion. Imamo vse.

Verjeli smo v to zgodbo. Zdaj smo tam, kjer moramo biti. O tem je govoril gospod Delius. Olimpija mora biti vsako sezono, ko smo tukaj, prvak Slovenije. To je naš cilj. Radi bi napravili stalnico uspeha. Radi bi postali tako uspešni, kot sta Dinamo Zagreb na Hrvaškem ali pa Red Bull Salzburg v Avstriji. Moram priznati, da nam je dobro steklo. Poleti smo se kakovostno okrepili, imamo dobrega trenerja, a želimo vsako sezono narediti še kaj več.

Priznam, spremljala nas je tudi sreča, a mi je najbolj toplo pri srcu, ker tudi ljudje začenjajo verjeti v našo zgodbo. Kar zadeva Olimpijo, se vse obrača v pozitivno smer. V Ljubljani, v Sloveniji je zdaj, ko omeniš Olimpijo, to povsem drugačna zgodba.

Kmalu po tem, ko ste prevzeli Olimpijo, je bilo od navijačev čutiti veliko nezaupanje. Na vas so gledali kot na nekoga, ki se želi okoristiti z Olimpijo. Ni manjkalo žaljivih komentarjev in skandiranj, vas in predsednika so podili iz kluba. Še vedno prihaja do takšnih izpadov, ko se srečujete z navijači?

Ne, zdaj je stanje zelo dobro. Z Green Dragonsi sem bil v Rigi celo na pivu. Skupaj smo bili ob dveh zjutraj, ko sem jih povabil in častil pijačo. Fantje so prišli, tako tudi mora biti. Zavedamo se, da Olimpija ne more živeti brez Green Dragonsov, oni pa ne morejo živeti brez Olimpije. Želim jim vse najboljše. Nikoli nisem hotel delovati proti navijačem. Pa ne le Green Dragonsom, ampak vsem navijačem Olimpije. Nikakor.

Navijači Olimpije bodo prišli znova na svoj račun torek, ko bodo Stožice prizorišče atraktivnega prvega dvoboja 3. kroga kvalifikacij za ligo prvakov med slovenskim in turškim prvakom. Prihaja zvezdniška zasedba Galatasarayja. Foto: Vid Ponikvar/Sportida

Naši navijači so vrhunski, kapo dol. Vsem, ki kaj govorijo proti našim navijačem, sporočam, da bodo morali imeti opravka tudi z menoj, saj jim bom stopil v bran. Saj ste videli, kako gosposko navijanje je bilo proti Ludogorcu. Po ne vem koliko tekmah je vse skupaj minilo brez pirotehnike.

Ko so navijači v prejšnji sezoni izpostavljali jezo in razočaranje nad delovanjem vodstva, so v Stožicah dostikrat odmevali brutalni poki tako imenovanih topovskih udarov.

Tisto je bilo res strašljivo. Dogovorili smo se, da tega ne počnejo več. Obljubljamo jim absolutno podporo. Naredil bom vse, kar je v moji moči, da jim pomagam, oni pa morajo razumeti, da so kazni za takšna dejanja zelo rigorozne. Velike za klub. S tem škodujejo klubu, ne pa nam osebno.

Na Olimpijo pa moramo gledati kot na skupnost. Skupaj moramo vleči v isto smer. Prepričan sem, da zdaj spremljamo najmočnejšo, najbolj kompaktno Olimpijo v njeni zgodovini. To se vidi tudi po obnašanju navijačev na tribunah.

Ljubljana je v torek proti Ludogorcu končno dočakala pravi evropski spektakel. Zdaj bi bilo treba povečati še obisk tekem v državnem prvenstvu, kjer bodejo v oči bolj ali manj prazne tribune.

Delamo za to. Dobro sodelujemo z navijači, stvari skušamo dvigniti na višjo raven. Ko smo prišli v Ljubljano, smo se počutili skoraj kot gasterbajterji. V Olimpijo smo vložili ogromno denarja, a nismo poznali miselnosti ljudi. No, zdaj, po skoraj dveh letih, odkar smo tukaj, pa vemo, kako ljudje razmišljajo. Kaj je za njih plus, kaj pa minus.

Teh obračunavanj, ki so bila prisotna na začetku, ni več. Zdaj dobro sodelujemo. Tako jaz kot tudi gospod Delius greva lahko na sprehod po Ljubljani in se varno počutiva. Kar zadeva to, smo na zelo dobri poti.

Adam Delius in Igor Barišić se v slovenskem glavnem mestu, kjer je doma Olimpija, počutita zelo varno. Foto: Vid Ponikvar

Olimpija igra odlično na igrišču, kako pa je v pisarnah? V prejšnji sezoni ni potekalo vse najbolj prepričljivo.

Gre na bolje. Saj vidite, da večino ljudi, kar zadeva nogomet, zanima, kaj se dogaja z Olimpijo. Veliko let je bila prisotna negativa, vedno se je govorilo o kaosu, zdaj pa smo priča pozitivni zgodbi. Naš naslednji korak je, da klubske pisarne preselimo na stadion. Da bo kot v vsakem drugem normalnem klubu. Ko prideš na obisk, denimo v Maribor, in si že na stadionu. Ali pa v Celje.

Odprli bomo tudi dva fan shopa. Prodaja dresov bo stekla na VIP-vhodu, fan shop bo tudi v mestu. Gremo korak po koraku. Drese prodajamo tudi prek Nogometne zveze Slovenije v BTC Cityju. Dobro se prodajajo. Vidi se, da je prisotna evforija. Ljudje so željni uspehov, dobrega nogometa. Radi imajo Olimpijo.

V Ljubljano ste prišli na povabilo Mladena Rudonje in Dina Skenderja. Takrat je bilo pri Olimpiji marsikaj drugače. Milan Mandarić je v organizacijskem kaosu in z velikimi dolgovi prepuščal žezlo nasledniku. Lani so sledile velike spremembe, z Rudonjo ste se razšli vse prej kot prijateljsko.

Meni je bilo takrat najtežje, saj so od mene pričakovali, da bom napravil določene stvari proti gospodu Deliusu. Proti klubu. To pa je nekaj, česar ne bi nikoli naredil. Kar nekaj stvari je takšnih, da jih kot direktor Olimpije ne bi nikoli naredil.

Tako nikoli ne bomo ničesar delali proti županu, proti mestu Ljubljana, proti javnemu zavodu Šport Ljubljana, proti našemu klubu, navijačem in seveda investitorju, gospodu Deliusu.

Ti, ki so bili takrat v klubu, pa so mislili, da je lahko njihov osebni interes nad klubom. No, to zgodbo sem prekinil. Dokler sem tu, kot glavni operativec Olimpije tega ne dovolim. Če je kdo potreboval pomoč, sem mu jo vedno nudil, bil korekten in pošten. Če sem vmes koga užalil, se mu opravičujem. S tem, da bi se komu opravičil, nisem imel nikoli nobenih težav. To se dogaja, nogomet je čustven, strasten, nekaterih stvari pač ne moreš predvideti. Ampak nek red pa mora biti. In mi se ga držimo. Drugi so mislili, da so nad klubom. Da lahko delajo tako, kot so bili tu leta in leta navajeni, a so se ušteli.

Nekdanji slovenski nogometni reprezentant, pozneje pa športni direktor Olimpije Mladen Rudonja, je lani zelo razočaral Igorja Barišića. Njune poti pri ljubljanskem klubu so se nato razšle, zmaje je zapustil tudi trener Robert Prosinečki. Foto: Vid Ponikvar

V intervjuju za SportKlub ste dejali, da je bil Mladen Rudonja vaše največje razočaranje. Da sta začela kot prijatelja in zaupnika, nato pa se lani razšla. Sta vmes obudila stike?

Ne, še vedno so prekinjeni. V življenju me ni še nihče razočaral kot on, a … Vedno si rečem, pustimo raje tisto, kar je že bilo, kar se je zgodilo. Tudi njemu želim vse najboljše v življenju. Zadnje, kar bi si želel, je to, da bi širil negativno energijo proti njemu. Svoje sem povedal. Tako zanj kot tudi za Prosinečkega. Želim jima vse najboljše, a se zdaj vidi, kje sta ona, kje pa Olimpija.

Rad bi tudi poudaril, kako sva jaz in Rudonja v vsej tej zgodbi nepomembna. Podobno velja za Prosinečkega, Riero, Boromiso. Ni važno. V tej zgodbi je pomembna le Olimpija. Le njen uspeh. In to, kar se je zgodilo v torek na stadionu, ta sreča, ozračje, zadovoljstvo, ki si ga občutil po vsej Ljubljani … No, to je pomembno, vsi drugi pa smo v tej zgodbi nepomembni.

Pa še nekaj bi povedal. Če bi bila Olimpija takšna, kot je zdaj, že leta 2021, potem mi sploh ne bi nikoli bilo omogočeno delati v Olimpiji. Potem Delius ne bi mogel biti predsednik. Zakaj bi mi nekdo dal v roke klub, če bi vse delovalo brezhibno? Tega verjetno ne bi storil nihče. Ta klub pa ni normalno deloval zadnjih deset let. In še več, kolikor vem. Ni deloval tako, kot bi moral. Zdaj govorimo o športni ravni, tekmovalnem področju. Bilo je daleč od tega, kar imamo zdaj.

Zato smo morali nekaj spremeniti. Lani sem bil denimo zelo jezen zaradi akademije. Obožujem otroke, rad jih imam, v njihovih očeh opazim ogromno željo po uspehu, a so bili na koncu mladinci drugi v Sloveniji. Nerad vidim, da smo drugi. Vedno želim zmagati. Tudi ko igram šah z otrokom. Sem pač takšna oseba, ki noče izgubljati. Želim biti številka ena v vsem, kar počnem. Želim iti višje in višje.

Nekateri tega ne opazijo, nekateri tega niti ne morejo razumeti, a mi ves čas govorimo o svojem denarju, zasebnem, ki smo ga vložili v klub. Lahko jasno in glasno povem, da nismo nikogar okradli. Da nismo od nikogar ničesar vzeli. Pa so govorili, da prihajamo kot stavničarji, in nas označevali z marsičim. A nič od tega ne drži. Z Olimpijo imamo poštene namene. In zdaj vidite, kje smo.

Olimpija je sezono 2022/23 zaznamovala z dvojno krono, osvojeno pod vodstvom Alberta Riere. Tako sta s pokalom, namenjenem državnemu prvaku in pokalnemu zmagovalcu, pozirala direktor Igor Barišić in športni direktor Goran Boromisa. Foto: Vid Ponikvar Ste premožni, torej niste življenjsko odvisni od tega, kar delate oziroma zaslužite pri Olimpiji?

Ne. Tako je, kot je rekel Delius. Denarja ne bomo jemali iz kluba, ampak ga želeli razviti, da bi postal še večji klub. Da bi šel v smeri zagrebškega Dinama ali Salzburga. Je pa to težko napraviti, če naletiš v klubu na tako veliko dolgov iz preteklosti, kot smo mi. Za nekatere smo izvedeli šele pozneje, vsi pa so izhajali iz obdobja Mandarića.

Jamčim vam, da se tako, kot se je pri Olimpiji delalo zadnjih deset let, ne bo več delalo. Zdaj smo poravnali že 95 odstotkov dolgov. Nekaj malenkosti je še ostalo, tu so še sodni spori, na katere smo tudi pripravljeni. Kot denimo zgodba s Savom Miloševićem. In to je to.

Torej bo Olimpija sčasoma izbrisana s seznama sankcioniranih klubov Uefe, kjer ste zaradi finančne nediscipline in neizpolnjevanja zapadlih obveznosti plačali 100 tisoč evrov globe, to pa je bilo tudi zadnje opozorilo pred izključitvijo iz evropskih tekmovanj?

Delamo v tej smeri. A ponavljam, tisto sploh ni bila naša krivda. Tisto ni naša napaka. Trudimo se, da tega ne delamo. Zdaj poteka Uefa monitoring, vsake tri mesece nas preverjajo. In vse poteka brez težav.

Koliko denarja pa ste z Adamom Deliusom vložili v projekt Olimpije?

Do zdaj okrog deset milijonov evrov. Bilo je veliko dolgov, ki smo jih morali poravnati. Letni proračun Olimpije pa se giblje okrog pet milijonov evrov. Tam nekje.

"Zdaj je nekaterim igralcem pri Olimpiji tako dobro, da sploh nočejo iti nikamor drugam. Igramo Evropo, igramo prvenstvo, vse je redno plačano," sporoča Barišić. Najraje bi videl, da bi zmaji zadržali najboljše igralce najmanj do konca jesenskega dela. Foto: R. P.

Zaradi uspehov v Evropi se vam obetajo mikavne denarne nagrade. Če bi izločili še Galatasaray, bi zaslužili že najmanj 8,6 milijona evrov (pet milijonov za play-off lige prvakov in 3,6 milijona za skupinski deli lige Europa).

Res je. A je treba do tega priti (smeh, op. p.). Vsa čast temu, kar smo napravili do zdaj. To je velik rezultat. A gremo še naprej. Zakaj ne bi mogli napredovati še v skupinski del lige Europa? Imamo kakovostno ekipo, vrhunskega trenerja, ki je zame, pa sem spoznal veliko ljudi v nogometu, najboljši strokovnjak. In tako vrhunska oseba. Normalen. Delaven. Pravi ljubitelj športa. V čast si štejem, da sem ga skupaj s športnim direktorjem Goranom Boromiso prepoznal in da je bil pripravljen priti v Ljubljano. Občinstvo ga je sprejelo, igralci tudi. Zdaj je nekaterim igralcem pri Olimpiji tako dobro, da sploh nočejo iti nikamor drugam. Igramo Evropo, igramo prvenstvo, vse je redno plačano.

Imamo vrhunskega trenerja, poleg njega smo pripeljali njegova pomočnika, oba sta na visoki ravni. Opravljamo veliko analiz. Imamo Nikolo Vidovića, 59-letnega strokovnjaka, ki je v Ljubljano pripeljal bogate izkušnje dela z nogometnimi zvezdniki po vsem svetu. Zdaj koordinira delo prve ekipe in akademije, skrbi za delo s poškodovanimi igralci, napravil je tudi velik premik, kar zadeva prehrano.

Ne vem, kje bi lahko šlo še bolje. Dobro, klubi v angleškem, španskem ali nemškem prvenstvu so nekaj drugega, to je povsem druga stvar, kar pa zadeva Olimpijo in slovenske okvirje, pa smo na zelo dobri poti, da vse skupaj dvignemo na zavidljivo raven. To opažam tudi po obnašanju igralcev. Vsi so zadovoljni. To, kar se je zgodilo proti Ludogorcu, se ne more ustvariti iz negativne energije. Ne more.

Kapetan Olimpije Timi Max Elšnik je na dveh tekmah proti bolgarskemu prvaku Ludogorcu dosegel kar tri zadetke in prispeval levji delež k preboju slovenskega prvaka v 3. krog kvalifikacij za ligo prvakov. Foto: Vid Ponikvar/Sportida

Kapetan Timi Max Elšnik je rekel, da je bilo glede evropskega uspeha Olimpije odločilno, da je ostalo jedro šampionske generacije skupaj. Pa se ne bojite, da bi vendarle razpadla do konca prestopnega roka?

Naša želja in dolžnost sta, da Olimpija predstavlja odskočno desko vsem igralcem, vsem talentom, za velike evropske klube. In vsem, tako navijačem kot županu, sem podobno kot gospod Delius obljubil, da želimo napraviti korak več v Evropi. Naš cilj je bil najmanj preboj v konferenčno ligo. To smo že napravili.

Do takrat pa ne bomo prodali nikogar, saj ne moreš prodati igralcev in potem igrati skupinski del evropskega tekmovanja. Potem bi morali spet uigravati ekipo z novinci, a to ni niti najmanj preprosto. Zato bomo skušali zapreti vrata, zadržati maksimalno število igralcev, kolikor jih lahko.

Tudi Elšnika in Vidovška, junaka zadnje zmage nad Ludogorcem?

Vse. Mislim, da nihče izmed njiju noče zdaj zapustiti Olimpije.

Klubsko blagajno bo najverjetneje osiromašila tudi kazen Uefe za vpad navijačev na zelenico po zmagi nad Ludogorcem. "Po takšni zmagi, uspehu, takšni sreči in radosti kar razumem navijače, da so si privoščili kaj takega. Vse razumem. Malce nas je na cedilu pustila tudi varnostna služba, po drugi strani pa se spet ni zgodilo ničesar neprimernega. Nič se ni razbijalo, prisotna so bila le čustva. Ljudje so se po toliko letih lahko veselili igranja v Evropi. Vladalo je vsesplošno veselje. Napravili bomo vse, kar je v naši moči, da bo Olimpija še naprej uspešna na zelenicah. Moramo pa tudi poskrbeti, da se takšne takšni vpadi navijačev več ne ponovijo. Kazni so rigorozne, prejme pa jih klub. Ta denar, ki bi ga morali plačati Uefi, bi raje vzeli in ga namenili otrokom, akademiji. Otroškim domovom. Raje bi podprli kak socialni projekt, ne pa, da ga plačamo zaradi nepotrebne neumnosti. Dobro, zgodilo se je enkrat. Pozabimo na to in gremo naprej," sporoča direktor Olimpije. Foto: Vid Ponikvar/Sportida

Kapetan je po tekmi priznal, da ni vse odvisno od njega. Če bo na njegov naslov prišla nemoralna ponudba …

Se strinjam, a zdaj še nismo imeli takšne udarne ponudbe (intervju je potekal v sredo, op. p.). Veliko se govori o tem, zgodilo pa se ni še nič. Tudi gospod selektor Kek je prepoznal njegov kaliber. Prepoznal je, da je Timi Max vrhunski igralec, kar je tudi dokazal na reprezentančni tekmi z Dansko. Na igrišču je bilo toliko dobrih igralcev, on pa najboljši na igrišču. Zato mi je po svoje čudno, da ga ni prepoznal nihče izmed vrhunskih klubov.

Ko bo prišlo do tega, da bo prejel konkretno ponudbo, se bomo seveda pogovorili. Nikoli ne bom rekel česa proti njemu, saj je vedno dal vse za Olimpijo, a se bomo po najboljših močeh trudili, da ga zadržimo. Da s to ekipo pridemo do evropske pomladi. Zakaj pa ne, to je naš naslednji cilj. Pa bomo videli. Morda pa nastopimo v skupinskem delu lige Europa, kdo ve.

Vsi sobotni intervjuji, zbrani na enem mestu.

Morda pa celo v ligi prvakov, tako kot Bayern iz Münchna?

Potem pa … vse je mogoče (smeh, op. p.).

V Münchnu navijate za Bayern?

Vedno. To je naš klub. V mestu je tudi München 1860, ki ima neverjeten potencial, a mi ni všeč klubska struktura. Pri njem se ponavlja enaka zgodba, kot se je v prejšnjih letih pri Olimpiji. Uprava dela podobne napake, Bayern pa na drugi strani deluje kot dobro ogret stroj. Mašinerija. V tem klubu se resno razmišlja, veliki so tudi sponzorji. To mi je všeč. Da vedno veš, pri čem si. Kaj se je zgodilo v zadnjem krogu prejšnje sezone? Sodnik zapiska konec, Bayern postane prvak, predsednik in športni direktor pa odideta. Pač, nekdo mora odgovarjati za stvar, če prej ni bilo zadovoljstva.

Albert Riera je "zeleni ferrari" v prvenstvu hitro popeljal na vodilni položaj in ga do konca sezone ni več izpustil iz rok. Za nameček je z Olimpijo osvojil še pokal. Foto: Grega Valančič/Sportida

V tem pogledu je Olimpija napravila podobno zadevo. Osvojila je dvojno krono, a je nato trener Albert Riera, ki je tako navdušil igralce in z njimi kraljeval v prvenstvu, zlasti v jesenskem delu, zapustil zmaje. Nogometni javnosti v Ljubljani se to ni zdela pretirano logična odločitev.

Naš športni direktor Boromisa in predsednik Delius sta o tem vse povedala. Nismo se dogovorili, zahteval je preveč denarja. Če pojasnim za začetek.

Pa ne bi mogli zanj odšteti malce več denarja kot prej, ne nazadnje je dosegel z ekipo neverjetne dosežke?

Ne, te številke so krepko izstopale iz slovenskih nogometnih okvirjev. Bolj kot to pa je bila težava še v tem, da sodelovanje z njim ni bilo več mogoče. Prisotne so bile prevelike razlike, nerazumevanje med upravo in trenerjem glede pogledov v prihodnost. O določenih stvareh, ki smo jih iskali.

Zdaj smo jih našli z novim trenerjem, ki je, takšno je moje mnenje, vsaj nekaj razredov nad Albertom. No, kako mu bo uspelo, to bomo še videli, a v nogometu nikoli ne veš.

Gospodu Rieri želim vse najboljše. Tako v poslu kot tudi osebnem življenju. Je pač takšen, kakršen je. Temperamenten. To bo zanimivo za celotno ligo, saj smo dočakali še en derbi. Tekme med Olimpijo in Celjem bodo res zanimive.

Španski strateg že navdušuje s Celjani. V četrtek je na dramatičnem povratnem dvoboju 2. kroga kvalifikacij za konferenčno ligo v gosteh premagal portugalsko Vitorio in se podpisal pod eno največjih zmag kluba v bogati zgodovini. Foto: Vid Ponikvar/Sportida

Že ta mesec pride v Ljubljano, zanimiv bo odziv navijačev, njegovih nekdanjih varovancev, zagotovo bodo prisotni mešani občutki. Kako ga boste sprejeli vi?

Gosposko. Zagotovo se bomo srečali na stadionu in rokovali. Kar je bilo, je pač bilo. Od takrat, ko je zapustil Ljubljano, se nismo videli. Ko je odšel, sva bila z gospodom Deliusom v Nemčiji. Lahko mu le sporočim, da je dobrodošel v Stožicah in da si želimo, da bo zmaga ostala doma.

Se bojite Celja, ukrajinsko-ruski investitorji mislijo resno in v tej sezoni ciljajo na prvo mesto. Pod vodstvom trenerja Riere jim gre odlično (dan po intervjuju so v Evropi izločili Vitorio iz Portugalske, op. p.).

Poglejte, Celje ne bo nikoli kot Ljubljana. Tako preprosto je to. Težko je stvari nadoknaditi z denarjem. Ne moreš kar tako kupiti ekipe. Videli ste, kakšno vrednost ekipe ima Ludogorec (dobrih 42 milijonov evrov, 30 več od Olimpije, op p.), kakšno pa imamo mi. In koliko večji je njihov proračun. Težko se je v tako kratkem času uigrati. So pa Celjani dobro začeli sezono. Igrišče bo pokazalo, kdo je boljši, medsebojni dvoboji pa niti ne pomenijo veliko. Prvenstvo se vendarle dobiva na manjših tekmah.

V Celje se je preselil tudi Mario Kvesić, najboljši strelec Olimpije v prejšnji sezoni. Bi se lahko že na prvi tekmi v Stožicah z njegove strani potrdil zakon bivšega?

Žal mi je, da je zdaj poškodovan. Maria in njegovo kariero sem dvakrat oživel. Dvakrat sem ga vrnil v Ljubljano. Prvič, ko je ostal brez kluba, in drugič, ko sem vztrajal pri tem, da se vrne. Dobro in pošteno je oddelal svoje, a se finančno nismo mogli dogovoriti. Zahteval je več od tega, kar je normalno za Olimpijo in realno za slovensko ligo.

Malce me je presenetilo, da je odšel v Celje, saj je govoril, da ne želi iti drugam. Tako kot Riera, ko je govoril, da bo v Sloveniji vodil le Olimpijo.

Mario Kvesić po koncu šampionske sezone ni podaljšal sodelovanja z Olimpijo. Kariero bo nadaljeval pri Celjanih, ki želijo na seznamu slovenskih prvakov naslediti Ljubljančane. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Kaj porečete na te besede, ki jih je Španec nato snedel?

Le to, da očitno ne gre več verjeti nobenim besedam. Nič več ne velja. Da je bolje kdaj podati kakšen komentar manj. Da je bolje kaj zadržati zase, ker nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo. A dobro, razumem oba, zdaj sta spet skupaj.

Tudi vi ste rekli, da ne bi delali nikjer drugje kot v Ljubljani in Olimpiji?

Nikoli ne bi. To vam jamčim in zdaj podpišem, če je treba.

Veliko se govori o Olimpiji in Celju, kaj pa Maribor? Bi lahko obveljala tista, kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima?

Maribor je po dveh tekmah v prvenstvu pred nami in Celjem. Z Mariborom bo težko. So kompaktni. Zelo cenim trenerja Krznarja. Napravil je velik premik. Če ne bi prišel ravno on, bi se lahko za Maribor po tem, ko so lani izgubili ogromno dobrih igralcev, končalo zelo slabo. V tej sezoni bo še zanimivo. Maribor, Olimpija, Celje …

Žal mi je Mure, tam je nov trener, na novo sestavljen igralski kader, tudi proračun je manjši. Težko je kaj sestaviti v takšnih pogojih, ki jih imaš na voljo v Sloveniji. Domžale? Videli ste, kaj se jim je zgodilo. Žal mi je izpadov slovenskih klubov v Evropi. Zato moramo gledati, da napravimo resno zgodbo. Da dvignemo vse skupaj na višjo raven in ne izpadamo proti klubu iz Malte.

Mariborčani so v četrtek težje od pričakovanega izločili Differdange iz Luksemburga. V Ljudskem vrt so zaostajali že z 1:3, a nato v izdihljajih podaljška po natančno izvedenem strelu z bele točke Josipa Iličića le zmagali s 4:3. V nadaljevanju evropske sezone jih podobno kot Olimpijo čaka turški velikan. Prihaja Fenerbahče z Miho Zajcem, Dušanom Tadićem in Edinom Džekom. Foto: Blaž Weindorfer/Sportida

Kam nameravate vložiti priigran denar od Evrope?

Že zdaj delamo načrte za naslednje leto. Zagotovo ne bomo porabili vsega. Real Madrid lahko zadržuje starejše igralce po leto ali dve, nam pa morajo biti vedno cilj mladi igralci. Ker so lačni dokazovanja in bodo srce vedno pustili na igrišču. Takšen profil igralcev nas zanima. Kot Doffo, ki živi za nogomet. Z njim smo res zadeli v polno. Ali pa kot Bristrić, ki se neizmerno bori. Saj mu kdaj tudi ne uspe, a je vedno prisoten s srcem. Veliko mladih igralcev imamo z ogromno željo po uspehu. Denar ni pomemben za mlade igralce, zlasti tukaj v Sloveniji.

Vedno rad govorim o naši akademiji. Izgubili smo nekaj igralcev, ki so zaradi denarja odšli k drugim klubom. Eden v Maribor za resno plačo, ki mu je ne bi pri Olimpiji nikoli plačali. Če otrok pri 15 letih razmišlja že o denarju, to ni dobro. Dobro, verjetno je to tudi povezano s tem, da o denarju razmišljajo tudi njihovi starši, a mi se bomo takšnim stvarem skušali izogniti. Tudi v prihodnje.

Kaj bo z Olimpijo, če jo zapusti Matevž Vidovšek? Ko je lani manjkal nekaj mesecev zaradi poškodbe dlančnice, je obramba zmajev prejela ogromno golov. "To je res, a se to ni zgodilo zaradi tega, ker je namesto Vidovška brani Pintol. Takrat smo res igrali slabo. Trener Riera je poizkušal veliko stvari, a smo storili, kar se tiče organizacije igre, zlasti v obrambi, ogromno napak. Moram stopiti v bran Pintolu, saj je še najmanj kriv za tiste zadetke. Niti za enega ni. Pa se je zgodil Bravo in poraz z 1:6. Če bi imeli takrat na vratih dva Pintola ali pa dva Vidovška, bi se še vedno zgodila katastrofa. Kriva je bila obramba, celotna ekipa. Eksperimentiranje trenerja," je pojasnil Barišić. Foto: Vid Ponikvar/Sportida

Matevž Vidovšek se vam je v sobotnem intervjuju zahvalil, da ste vanj verjeli takrat, ko je bil skorajda neopazen v očeh strokovnega vodstva in daleč od tega, da bi dobival priložnosti.

Joj, Vidovšek. Sem se kar naježil, ko sem se zdaj spomnil, kaj vse je branil proti Ludogorcu. Res je. Ko sva ga z Deliusom prvič videla na treningu, nisva mogla verjeti, da ga ni nihče resneje opazil. Vratarja s takšnim razponom rok. Zato naju je čudilo, zakaj ni prvi ali drugi vratar Olimpije. Pa se nismo nikoli mešali v delo trenerja. Nikoli. Ne pri Prosinečkem ne pri Rieri ne zdaj pri Henriquesu. Prišli smo le do zaključka, ko smo ga pač spremljali na igrišču, da bi si Matevž zaslužil resno priložnost. To smo si želeli. Vztrajali smo, da bi jo res dočakal, in tako je Vidovšek vendarle nastopil. V zadnjem krogu sezone 2021/22 je branil v Celju in se izkazal.

Takrat je bil trener še Prosinečki. Zahteval je, da bi Ivan Banić ostal pri nas. Iskal je pač starejšega, bolj izkušenega vratarja. Ni verjel v zgodbo, da bi za Olimpijo v Evropi branil mlad vratar. Bil sem proti temu. Tudi to je eden izmed razlogov, da smo se razšli s Prosinečkim.

Želeli smo napraviti ekipo, v kateri bi dali priložnost mladim slovenskim igralcem in jim pomagali do napredka. Nekaterim to uspeva. Vidovšek, Sešlar, Ratnik … Pa smo priključili še Jakupovića, Ristića, Jankovića. To je proces razvoja, pri njih je potreben še čas, Vidovšek pa je v kratkem obdobju pokazal, da je svetovna "klasa". Neverjetno je, kaj vse brani. Tudi igro z nogo je izboljšal. Saj že skoraj preigrava na igrišču (smeh, op. p.). Dober vratar je, tudi značajsko prijetna oseba, marljiv delavec. Ponosni smo nanj.

V njegovem primeru se je videlo, kot da funkcionarji včasih posedujete čarobno paličico. Podobno kot v primeru, ko je kontroverzni Zdravko Mamić nedavno pojasnjeval, da je na pripravah mlajših selekcij zagrebškega Dinama opazoval takrat 16-letnega Joška Gvardiola, bil navdušen in nemudoma zahteval, da ga priključijo članski ekipi. Upoštevali so ga, zdaj pa bo po zaslugi Manchester Cityja kmalu najdražji branilec na svetu.

Podobna zadeva, da (smeh, op. p.), a moraš imeti pri tem tudi nekaj sreče. Vidovšek je hitro dokazal, kaj zmore. Dokazal je, da je lahko tudi menjava za Jana Oblaka v reprezentanci, hkrati pa dokazal, da Olimpija ustvarja vrhunske igralce. On in Elšnik to dokazujeta v reprezentanci. Marcel Ratnik je zame eden najboljših mladih branilcev v Evropi. Čudi me, da še ni prejel vpoklica za reprezentanco. Ali pa Svit Sešlar. Najdite mi pri nas tako mladega igralca, ki ima tako vrhunsko tehniko in dobro levo nogo. Ga ni. Ga verjetno ni niti v bundesligi.

Svit Sešlar, Matevž Vidovšek in Marcel Ratnik. Po mnenju Igorja Barišića bi si vpoklic Matjaža Keka v člansko slovensko izbrano vrsto zaslužili vsi trije. Za zdaj je na seznamu le čuvaj mreže. Foto: Vid Ponikvar

Naši nogometaši imajo kakovost. Dobro delamo, to ni naključje. Ni naključje, da smo izločili Ludogorec. Ni vse v vrednostih, o katerih poroča Transfermarkt. Nekaj je, a so tu še talent, volja in želja.

Olimpija se je leta 2021 po vaših besedah nevarno spogledovala z bridkim koncem. Dejali ste, kako ste jo rešili propada. Da se ljudje predlani niti niso zavedali, v kako slabem stanju je klub. Zagotavljate, da pod vašim vodstvom ne bo nikoli tako alarmantno v Olimpiji?

V nogometu ne moreš nikoli dati popolnega jamstva. A kar zadeva naše razmišljanje in vlaganja v klub, zagotavljam, da bomo prisotni pri Olimpiji vsaj naslednjih od pet do deset let. Vse do takrat, ko bodo ljudje verjeli v nas. Do takrat bomo skupaj. Do zdaj smo vedno napravili vse najboljše za klub. Delius pravi, da mora biti Olimpija naslednjih pet let prvak Slovenije. To je torej naš cilj, k temu bomo stremeli.

Christian Dollinger, Adam Delius in Igor Barišić, ki poosebljajo vodstvo Olimpije, so lahko navdušeni nad rezultati članske ekipe. Foto: Vid Ponikvar

Kar zadeva kaos, ki nas je pričakal ob prevzemu, pa je bil klub res v slabem stanju. Skoraj bi nam že odklopili vodo in elektriko, prisotni so bili veliki dolgovi z vseh strani. Gospod Mandarić nekaterih stvari po vseh teh letih v Sloveniji ni več razumel. Obkrožali so ga zelo slabi svetovalci. To je bila velika težava. Mislim, da smo rešili Olimpijo pet minut do dvanajstih. No, sam bi rekel, da je bilo takrat, ko smo prišli v klub, celo minuto do dvanajstih. Vsaj, kar zadeva licenciranje. Komaj smo izpeljali zadevo. Bilo je dramatično.

Tako kot v končnici tekme z Ludogorcem?

Mislim, da še bolj. Bilo je še huje.

Konec je bil vendarle srečen. Zdaj čakajo Olimpijo odmevni nastopi v Evropi do zime.

Upam, da se bodo nadaljevali tudi spomladi. Da prezimimo v Evropi. To bi bilo za Olimpijo, akademijo in mesto Ljubljana zelo pomembno. Delamo v tej smeri. Z Boromiso bomo skušali kmalu pripeljati še enega ali dva igralca. Da bosta pomagala, če nastopijo težave. Takšne, kot bodo zdaj, ko Doffo zaradi dveh rumenih kartonov ne bo smel igrati prve tekme z Galatasarayjem.

Glede novincev vse usklajujemo s trenerjem. Ko sem prišel k Olimpiji, smo imeli pogodbeno vezanih 57 igralcev. Bistveno preveč. To je bil kaos, name so vsi gledali, kot da jih sovražim in podim iz kluba. Kot da sem proti njim in nisem normalen. Pa sem samo opravljal svoj posel. Zdaj imamo pod pogodbo 22 igralcev in tri vratarje. 26, 27 bi bilo maksimalno število nogometašev pod pogodbo.

Kako je zagotovitev dolge evropske jeseni doživel župan Zoran Janković? Ljubljana bo prvič gostila spektakularne klubske tekme v tem delu leta.

Na stadionu ga ni bilo, bil je ravno na počitnicah, a me je navdušeno poklical po tekmi. Bil je zelo zadovoljen, srečen, ponosen na Olimpijo. Napovedal je, da pride na naslednjo tekmo.

Ljubljanski župan Zoran Janković je velik podpornik športa in navijač NK Olimpija. Foto: Grega Valančič/Sportida

Je lani poleti, ko je prišlo pri Olimpiji do menjave trenerja in se je veliko pisalo o organizacijskem kaosu, župan Janković dejansko rešil klub s posredovanjem pri bankah, da se je našel denar za izplačilo plač?

Ne, ni bilo tako. O tem je krožilo veliko zgodb, bilo je, kot da bi sedel nekje za točilnim pultom. V kafani. Po novinarski konferenci Prosinečkega je bilo o nas zaslediti toliko negativnosti, da je bilo to nekaj neverjetnega.

Župan je vedno podpiral klub. Redkokateri župan na svetu v svojem mestu podpira šport tako kot Zoran Janković. Ali je nogomet, rokomet, košarka … Živi za to, obožuje šport. To je prava zgodba. Tudi eden izmed razlogov, da smo tukaj. Če računaš na podporo mesta, je to pomembneje od denarja.

Kdaj pa bo resnejše priložnosti deležen njegov vnuk Vall Janković?

Saj je že nastopil lani proti Taboru. O tem, kdo bo zaigral, odloča trener. Janković je imel podobno kot Ristić nekaj težav s poškodbo. Olimpija igra resen nogomet, moraš si izboriti minutažo in biti srečen, če ti uspe. Sem pa prepričan, da bi jo lahko hitro dočakal tudi Vall. Igralo se bo na vsake tri dni, v ligi bodo tekmeci lažji kot v Evropi, a je še kako pomemben rezultat. Težko je oceniti, kako se bo odločil trener. V njegove odločitve se ne vmešavamo. Odločilno bo tisto, kar pokažejo igralci na treningu.

Torej ni bil pripojen moštvu le zaradi ugajanja, nepotizma, ker je pač sorodnik Zorana Jankovića?

Kje pa. To je spet ena izmed govoric, zraslih za točilnim pultom. Vsi so pred tekmami pametni, po tekmi pa je povsem druga zgodba. Vsi bi bili najraje menedžerji kluba, a jim je po drugi strani dati težko že deset evrov za vstopnico za klub. Če je kdo letos gledal mladinski derbi med Mariborom in Olimpijo, kjer smo zmagali s 4:1, je videl, kako je bil tam Vall eden najboljših. Izstopala sta še Ristić in Jakupović, ekipa je bila kompaktna in odigrala tekmo na izjemni ravni. To je bila vrhunska tekma, užival sem v njej. A ponavljam. Zadnja beseda bo trenerjeva.

Joao Henriques pred prihodom v Ljubljano ni vodil še nobene evropske tekme, nato pa na štirih dvobojih vknjižil kar tri zmage in remi. Izločil je prvaka Latvije (Valmiera) in Bolgarije (Ludogorec). Foto: Vid Ponikvar/Sportida

Imate izjemen šesti čut z izborom trenerjev. Lani Riera, letos Henriques, Olimpiji pa se na igrišču že dobro leto cedita med in mleko.

S predsednikom sva se za Riero odločila v 15 minutah. Bili smo v hotelu v Portorožu, še pod vplivom konference Prosinečkega. Riera nam je predstavil svoj način razmišljanja, ki naju je navdušil. Olimpija ni odskočna deska za Evropo le za igralce, ampak tudi trenerje. Z Albertom smo zadeli v polno. Imeli smo srečo, da smo ga našli v tistem obdobju kaosa. Imeli smo tudi srečo pri izboru okrepitev. Sreča pač spremlja hrabre.

Tako je bilo tudi letos pri Joau. Prišel je v Ljubljano, se pogovarjal z mano in Boromiso, po 20 minutah predstavitve pa sem ga prekinil in mu ponudil roko. Takoj me je navdušil s svojim razmišljanjem o nogometu, ki je še kakšen razred nad hrvaško ligo, kaj šele slovensko. Hitro sem poklical gospoda Deliusa, s katerim sva se pogovorila, nato pa smo Henriquesu prižgali zeleno luč in se dogovorili še o financah. Delius je namreč tisti, ki potrdi vsako odločitev.

Ničesar v klubu ne delam na lastno pest. Tega pri Olimpiji ni. Ko napoči vprašanje o proračunu, novih igralcih ali čem drugem, ni nihče nad klubom. Tako tudi mora biti v velikih klubih. V pogovorih o poslu nikoli ne prevlada naš ego.

Predstavlja daljši nastop v Evropi dodaten magnet, da lahko v klub pripeljete še kakšne sponzorje? "Seveda. Dogovarjamo se z dvemi, tremi velikimi slovenskimi blagovnimi znamkami. Tako, kot delajo veliki klubi. Radi bi sodelovali z velikim brandom iz prehranske industrije, morda bo slovenski, pa brandom iz telekomunikacije, banko, ki stoji za nami ter zavarovalno hišo. To bo resna zgodba. Takšna, kot jo vidimo v vseh resnih klubih. Pokazali smo že vsem, da delamo pošteno in smo željni napredka v Evropi. Vrata v Evropo predstavljajo ugodnost tudi za naše sponzorje. To je dobra priložnost za poslovno sodelovanje. Ne le s prvo ekipo Olimpije, ampak tudi akademijo. V naslednjih štirih tednih bomo podpisali vsaj dve veliki pogodbi s sponzorji," napoveduje direktor novosti v klubu. Foto: Vid Ponikvar/Sportida

Kako vodite klub? Se vam skuša pridružiti še kdo, ki bi, tako kot je bilo v primeru Mandarića, zavohal denar in postal svetovalec?

Ne, tega filma pri Olimpiji ne boste dočakali. Imamo svoj krog ljudi, s katerim se družimo in sprejemamo odločitve. Sami sebi svetujemo. Jaz, gospod Delius, športni direktor Boromisa, naš športni sektor. Tu so še naši sponzorji, ljudje, ki živijo v Ljubljani. To, da sami sprejemajo odločitve, je velik plus. Tudi naprej bo tako. Zagotavljam in obljubljam, da ne bomo nikoli dopustili, da bi klub padel na to raven, da bi ga vodili agenti igralcev. Da bi tako izsiljevali klub? Ne. Ne bodo. Niti mene niti koga drugega. Dokazali smo, da je takšna pot pravilna. Navijačem jamčim, da agenti pri Olimpiji ne bodo krojili športne politike.

Sportal Nepričakovana vstopnica v svet Luke Dončića