Petek, 21. 11. 2025, 4.00
6 ur, 37 minut
Razkrivamo seznam trgovin, kjer vas bodo za črni petek ogoljufali po dolgem in počez
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,00
Črni petek ali black friday, ameriški nakupovalni praznik, ki se je v zadnjih letih razširil v druge dele sveta, tudi v Slovenijo, ob velikih popustih predvsem pri nakupovanju prek spleta praviloma prinaša tudi potencialna velika tveganja.
Kdor bo iskal na spletu čim višje popuste v zadnjih dneh novembra, ko bo nakupovalna manija, ki jo zaznamuje tako imenovani črni petek, na vrhuncu, bo z lahkoto našel celo vrsto domnevno slovenskih spletnih trgovin, ki izdelke znanih blagovnih znamk predvsem oblačil in obutve ponujajo po sumljivo ugodnih cenah. V resnici gre za lažne spletne trgovine, ki jih prevaranti v ozadju obnavljajo oziroma na novo registrirajo vsako leto oziroma v nekaterih primerih celo večkrat letno. Kako jih prepoznamo?
V rezultate iskanja na Googlu (ali katerem drugem spletnem iskalniku) so ob iskanju predvsem znanih blagovnih znamk oblačil, obutve ali drugih izdelkov pogosto zelo visoko vrinjene lažne spletne trgovine, ki obstajajo izključno z namenom oškodovanja oziroma opeharjenja nič hudega slutečih uporabnikov, ki verjamejo, da so naleteli na odlično kupčijo.
Večina lažnih trgovin si je podobnih kot jajce jajcu.
Seznam lažnih trgovin
To so nekatere trenutno aktivne lažne spletne trgovine, katerih tarče so slovenski kupci, Google pa jih pogosto prikaže na prvi ali drugi strani rezultatov iskanja:
- Spletna stran na naslovu https://www.nike-slovenija.si/ se izdaja za uradno trgovino blagovne znamke Nike.
- Spletna stran na naslovu https://www.timberlandslovenia.com/ se izdaja za uradno trgovino blagovne znamke Timberland.
- Spletna stran na naslovu https://www.ajordanslovenija.com/ se izdaja za uradno trgovino blagovne znamke Air Jordan.
- Spletna stran na naslovu https://www.tnfoutletslovenija.vip/ se izdaja za uradno trgovino blagovne znamke The North Face.
- Spletna stran na naslovu https://www.adidaseuslovenija.com/ se izdaja za uradno trgovino blagovne znamke Adidas.
- Spletna stran na naslovu https://www.merrelslovenija.com/ se izdaja za uradno trgovino blagovne znamke Merrell.
- Spletna stran na naslovu https://www.pumaslovenia.top/ se izdaja za uradno trgovino blagovne znamke Puma.
- Spletna stran na naslovu https://www.ultraraptorslovenija.com/ se izdaja za uradno trgovino blagovne znamke La Sportiva.
- Spletna stran na naslovu https://www.salomoslovenija.top/ se izdaja za uradno trgovino blagovne znamke Salomon.
- Spletna stran na naslovu https://www.kopalkesicalzeb.net/ se izdaja za uradno trgovino blagovne znamke Calzedonia.
Ko se naučiš prepoznati eno, boš prepoznal vse
Vsem naštetim spletnim stranem je skupno, da so bile ustvarjene v zadnjih nekaj mesecih ali največ zadnjih dveh letih in nato večkrat posodobljene. Nekatere pa so se na spletu pojavile šele novembra letos, ko so mnogi slovenski trgovci začeli oglaševanje popustov na temo črnega petka.
Lažna trgovina Puma, ki nagovarja slovenske kupce, je bila ustvarjena šele 5. novembra letos.
Naštete spletne trgovine - zgornji seznam sicer skoraj zagotovo ne zajema vseh, ki trenutno prežijo na slovenske kupce - so si izredno podobne oziroma zvečine ustvarjene po istem kalupu, kar namiguje na možnost, da so v ozadju isti akterji. Na takšne kampanje je lani opozorilo podjetje za informacijsko varnost EclecticIQ, ki je razkrinkalo skoraj 4.700 aktivnih lažnih spletnih trgovin, ki jih je postavila organizirana kiberkriminalna združba s Kitajske.
To po eni strani predstavlja nevarnost za kupce, saj goljufi z ogromnim številom tovrstnih spletnih strani mečejo zelo široko mrežo, po drugi strani pa tudi priložnost za lažje prepoznavanje lažnih spletnih trgovin.
Če naletite na spletno trgovino, ki pohodne in terenske čevlje, ki sicer stanejo več sto evrov - nekateri modeli omenjene znamke tudi prek 700 -, prodaja za sto evrov ali manj, morajo takoj zazvoniti vsi alarmi.
Zgoraj naštete spletne strani namreč družijo številni elementi, ki so lahko v pomoč pri ugotavljanju, ali imamo opravka z legitimno ali zavajajočo spletno trgovino. To je nekaj najbolj očitnih:
- Prenizke redne in nato še bistveno nižje akcijske cene, ki jih ni mogoče najti v nobeni drugi spletni ali fizični trgovini, ki prodaja izdelke iste blagovne znamke.
- Neomejena zaloga, saj lahko marsikje naročimo tudi milijon kosov enega izdelka.
- Nobenih podatkov o podjetju, ki upravlja spletno stran, in gumbi za profile na družbenih omrežjih, ki ne vodijo nikamor.
- Besedila, ukradena legitimnim spletnim trgovinam. Večina zgoraj naštetih lažnih spletnih trgovin je besedilo v razdelku Varstvo osebnih podatkov ukradla trgovcu z obutvijo Mass, na primer.
- Plačilo je mogoče samo s kreditno kartico, po storitvi PayPal ali prek katerega od posrednikov denarnih nakazil, kot je Western Union, ne pa tudi po povzetju.
Na lažne spletne trgovine občasno vodijo tudi oglasi na družbenih omrežjih, za katere plačujejo profili, ki sicer pogosto sploh nimajo sledilcev, njihova imena se ne skladajo z znamkami, ki jih promovirajo, upravlja pa jih nekdo iz jugovzhodne Azije ali Nigerije. Oglasi pogosto obljubljajo izredno visoke popuste. Na fotografiji oglas na Facebooku, ki je pred časom promoviral lažno spletno trgovino.
Ob naštetih elementih imajo skoraj vse navedene lažne spletne trgovine tudi tako rekoč enako grafično podobo, na vrhu spletnih strani pa se izmenjujejo pasice z napisi Takoj dobite 5 % popust na prvi nakup, Brezplačna dostava za nakupe nad 90 €, Hitra dostava, Garancija najnižje cene. Če naletite na takšno spletno trgovino, je zelo verjetno, da imate opravka z goljufi.
Nekateri celo prejmejo naročene izdelke, a so katastrofalne kakovosti
Če v eni od lažnih trgovin, ki izpolnjuje zgoraj naštete kriterije, kdaj res oddate naročilo in ga plačate, je morda najbolje, da takoj stopite v stik z izdajateljem kreditne kartice oziroma ponudnikom plačilne storitve in prosite za nasvet, kaj storiti. Z nakupom in izpolnitvijo plačilnega obrazca ste goljufom namreč morda povedali, kako lahko uporabljajo vašo kartico.
Prek aplikacij za mobilno bančništvo imate pogosto sicer tudi možnost začasne blokade kartice.
V določenih primerih - denimo v primeru nedavne lažne trgovine Ana & Tanja Maribor - se je sicer zgodilo, da so zavedeni kupci res dobili artikle, ki so jih naročili, a so bili ti izredno nekakovostni, poslani pa so bili s Kitajske.
Trenirka, ki jo je domnevno mariborska trgovina poslala naši bralki, je v resnici prišla s Kitajske. Poslalo jo je podjetje Sengi Expressed Limited, ki je od leta 2021 sicer v večinski lasti italijanske pošte.
Kot nam je povedala bralka, ki je v lažni trgovini Ana & Tanja Maribor naročila trenirko in zanjo plačala 50 evrov - redna cena naj bi znašala 100 evrov -, je izdelek res prejela, a je bilo blago po njenem opisu kot iz plastike. Za nameček je enako trenirko kasneje našla v spletnih trgovinah Temu in Aliexpress, kjer bi jo lahko po redni kupila za manj kot 20 evrov.
