Petek, 21. 11. 2025, 20.31
2 tedna, 6 dni
Vojna v Ukrajini
To je ameriški načrt za mir v Ukrajini v 28 točkah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,60
Bistveni točki mirovnega načrta sta, da mora Kijev Moskvi predati zasedeni polotok Krim ter regiji Donetsk in Lugansk na vzhodu države.
ZDA so pripravile osnutek mirovnega načrta za Ukrajino, v skladu s katerim naj bi Kijev Moskvi predal zasedeni polotok Krim ter regiji Donetsk in Lugansk na vzhodu države, Rusiji, ki naj bi bila ponovno sprejeta v skupino G8, pa bi odpravili sankcije. Ameriški uradnik je potrdil, da načrt vključuje tudi varnostna jamstva za Ukrajino po vzoru Nata. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v današnjem nagovoru državljanov priznal, da je to eden najtežjih trenutkov v zgodovini Ukrajine. Povedal je, da Ukrajina zdaj izbira med izgubo dostojanstva države na eni strani in izgubo ključnega partnerja, torej ZDA, na drugi. Medtem je ameriški predsednik Donald Trump sporočil, da je 27. november primeren rok za Ukrajino, da sprejme sporazum. Oglasil se je tudi ruski predsednik Vladimir Putin in potrdil, da je Rusija ameriški načrt za mir prejela. Načrt, ki bi bil lahko po njegovih besedah temelj za mirovni dogovor z Ukrajino, je podprl.
20.52 Merz s Trumpom govoril o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino
20.02 Von der Leyen: Ukrajina mora sodelovati pri odločanju o svoji usodi
19.27 Putin podprl ameriški načrt za mir
17.58 Guterres: Mirovni načrt v Ukrajini mora spoštovati ozemeljsko celovitost
17.01 Predlagani rok za podpis mirovnega načrta 27. november
16.20 Zelenski nagovoril narod: Izbiramo med našim dostojanstvom in ZDA
15.11 Evropa v luči ameriškega mirovnega načrta za vlogo v pogovorih o Ukrajini
14.33 ZDA grozijo Ukrajini: Ustavili bomo dobavo orožja in obveščevalnih podatkov
14.01 Kijev ne pristaja na dogovor onkraj njegovih načel, Moskva poziva k takojšnjim pogajanjem
12.15 Orban: Prihodnji tedni ključni za končanje vojne v Ukrajini
11.31 To je ameriški načrt za mir v Ukrajini v 28 točkah
7.55 Zelenski glede načrta za končanje vojne vztraja pri dostojanstvenem miru
7.00 V Varnostnem svetu ZN obsodbe ruske agresije v Ukrajini
20.52 Merz s Trumpom govoril o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino
O ameriškem predlogu za mir je danes z Donaldom Trumpom govoril tudi nemški kancler Friedrich Merz.
"Pravkar sem se v dobrem in zaupljivem telefonskem klicu s predsednikom ZDA pogovarjal o mirovnem načrtu za Ukrajino," je na omrežju X zapisal Merz. "Dogovorila sva se o naslednjih korakih na ravni svetovalcev," je sporočil in dodal, da bo zdaj o vsebini pogovora obvestil evropske partnerje.
Po besedah tiskovnega predstavnika nemškega kanclerja Stefana Korneliusa je pogovor trajal 15 minut, poročajo tuje tiskovne agencije.
20.02 Von der Leyen: Ukrajina mora sodelovati pri odločanju o svoji usodi
Ukrajina mora imeti središčno vlogo pri odločanju o svoji usodi, je danes na omrežju X zapisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Dodala je, da si skupaj z Ukrajino ter prijatelji in partnerji prizadevajo za pravičen in trajen mir.
Von der Leyen je sporočila, da je skupaj s predsednikom Evropskega sveta Antoniom Costo govorila z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.
Napovedala je pogovore evropskih voditeljev o tej temi ob robu vrha skupine najmočnejših svetovnih gospodarstev G20, ki se v soboto začenja v Južni Afriki.
To je pred tem napovedal tudi Costa, ki je sicer še dejal, da Evropska unija o načrtu ZDA ni bila uradno obveščena.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas pa je dejala, da mora vsak delovni načrt vključevati Ukrajince in Evropejce. "Razumeti moramo, da sta v tej vojni en agresor in ena žrtev," je dejala Kallas. Dodala je, da za zdaj niso še ničesar slišali o popuščanju z ruske strani.
19.27 Putin podprl ameriški načrt za mir
Ruski predsednik Vladimir Putin je na sestanku ruskega varnostnega sveta potrdil, da je Rusija prejela ameriški načrt za končanje vojne v Ukrajini. "Verjamem, da bi lahko postavil temelje za končni mirovni dogovor," je dejal Putin in načrt podprl.
Po njegovih besedah sta s Trumpom o mirovnem načrtu razpravljala že avgusta, ko sta se srečala na Aljaski, zdaj predstavljeni načrt pa je le njegova posodobljena različica.
17.58 Guterres: Mirovni načrt v Ukrajini mora spoštovati ozemeljsko celovitost
Vsak načrt za končanje vojne v Ukrajini mora spoštovati resolucije Združenih narodov, ki zagovarjajo ozemeljsko celovitost držav, je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal generalni sekretar ZN Antonio Guterres.
"Mirovna rešitev za Ukrajino v skladu s temi načeli bi poleg tega morala spoštovati resolucije Generalne skupščine, ki jasno navajajo, da morata biti spoštovani ozemeljska celovitost Ukrajine in na splošno ozemeljska celovitost držav po vsem svetu," je Guterres dejal na novinarski konferenci pred začetkom vrha skupine G20 v Johannesburgu.
Ob tem je opozoril, da niti ZDA niti katerikoli drug subjekt še ni uradno predstavil tega načrta in da gre za medijsko poročanje.
17.01 Predlagani rok za podpis mirovnega načrta 27. november
Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za radio Fox News povedal, da bo Ukrajina kmalu izgubila del ozemlja. "ZDA želijo, da se ubijanje ustavi," je v intervjuju dejal Trump. Glede pomislekov, da bi Rusija v prihodnosti lahko predstavljala grožnjo Baltiku ali drugim delom Evrope, pa Trump pravi, da "bo ustavljena". Po njegovih besedah ne iščejo nadaljnje grožnje.
Potrdil je, da je njegova administracija Ukrajini do naslednjega četrtka, torej do 27. novembra, določila rok za soglasje z 28-točkovnim načrtom Bele hiše za konec vojne z Rusijo, poroča CNN.
"Imel sem veliko rokov, ampak če gre vse dobro, roke ponavadi podaljšuješ. Ampak rok je četrtek," je v radijskem intervjuju dejal Trump.
President Trump:
— Anton Gerashchenko (@Gerashchenko_en) November 21, 2025
Putin is not looking for more war, sanctions on Russia will not be removed as of now, next Thursday is an "appropriate" deadline for Ukraine.
Speaking with Brian Kilmeade @kilmeade of Fox News, he also said that the US sanctions against Russian oil companies… pic.twitter.com/TPD5jwj4Ha
16.20 Zelenski nagovoril narod: Izbiramo med našim dostojanstvom in ZDA
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes dejal, da ne bo izdal Ukrajine in da bo predlagal "alternative" ameriškemu načrtu za končanje vojne v Ukrajini, ki ga mnogi vidijo kot popuščanje zahtevam Moskve.
"Predstavil bom argumente, prepričeval bom, predlagal bom alternative," je Zelenski dejal v nagovoru narodu, objavljenem na družbenih omrežjih. Ob tem je spomnil, kako je vodil odziv Kijeva na rusko invazijo februarja 2022, pri čemer je dejal: "Takrat nismo izdali Ukrajine, tega ne bomo storili niti zdaj."
V desetminutnem nagovoru narodu je Zelenski opozoril, da se bo Ukrajina morda soočila z "zelo težko izbiro: ali izgubiti dostojanstvo ali tvegati izgubo ključnega partnerja", pri čemer je po poročanju BBC očitno namignil na ZDA, ki naj bi pritiskale na Ukrajino, da sprejme njihov načrt za končanje vojne z Rusijo. Zelenski je še dejal, da je "danes eden najtežjih trenutkov v naši zgodovini".
Ukrajina se bo prihodnji teden soočila z "velikim pritiskom ... da nas oslabijo, da nas razdelijo", je opozoril in dodal, da "sovražnik ne spi". Ukrajince poziva, naj ostanejo enotni kljub takšnemu pritisku, še navaja BBC.
Zelenski se je danes po poročanju medijev pogovarjal tudi z ameriškim podpredsednikom JD Vanceom. Vir v ukrajinskem predsedstvu je skupini novinarjev povedal, da sta govorila o predlaganem mirovnem načrtu, drugih podrobnosti pa ni razkril.
15.11 Evropa v luči ameriškega mirovnega načrta za vlogo v pogovorih o Ukrajini
Voditelji Nemčije, Francije in Velike Britanije so danes pozdravili prizadevanja za končanje vojne. Prizadevajo si za tesno sodelovanje Evrope v prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini.
Nemški kancler Friedrich Merz, francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer so pozdravili ameriška prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini, a hkrati v telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim zagotovili "neomajno in polno podporo Ukrajini na poti do trajnega in pravičnega miru", je sporočil tiskovni predstavnik nemške vlade Stefan Kornelius.
Voditelji so poudarili, da mora "vsaka rešitev v celoti vključevati Ukrajino". Ponovno so tudi potrdili, da "vsak sporazum, ki vpliva na evropske države, Evropsko unijo ali zvezo Nato, zahteva privolitev evropskih partnerjev ali soglasje med zavezniki", piše v izjavi, na katero se sklicuje nemška tiskovna agencija dpa.
Merz, Macron in Starmer so se strinjali, da bodo še naprej sledili cilju varovanja "vitalnih evropskih in ukrajinskih interesov na dolgi rok". To med drugim vključuje zahtevo, da mora ukrajinska fronta, znana kot kontaktna črta med četami obeh strani, ostati izhodišče za kakršen koli dogovor. Poleg tega morajo ukrajinske oborožene sile ostati sposobne učinkovito braniti suverenost Ukrajine, še navaja dpa.
14.33 ZDA grozijo Ukrajini: Ustavili bomo dobavo orožja in obveščevalnih podatkov
ZDA grozijo Ukrajini, da jim bodo ustavile izmenjavo obveščevalnih podatkov in dobavo orožja, s čimer jih želijo prisiliti k strinjanju z mirovnim sporazumom, poroča Reuters.
Viri, ki želijo ostati anonimni, so za Reuters razkrili, da je Kijev pod vse večjim pritiskom Washingtona. ZDA želijo, da Ukrajina ameriški mirovni načrt, ki vključuje 28 točk, podpiše do prihodnjega četrtka.
Delegacija visokih ameriških vojaških uradnikov se je v četrtek v Kijevu sestala s predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Ameriški veleposlanik v Ukrajini in vodja oddelka za odnose z javnostmi vojske, ki je potoval z delegacijo, sta srečanje označila za uspešno in dejala, da si Washington prizadeva za "agresiven časovni okvir" za podpis dokumenta med ZDA in Ukrajino.
14.01 Kijev ne pristaja na dogovor onkraj njegovih načel, Moskva poziva k takojšnjim pogajanjem
Ukrajina ne bo sprejela nobenega dogovora, ki bi prekoračil njene rdeče črte, je danes dejal glavni ukrajinski pogajalec Rustem Umerov glede ameriškega predloga za končanje vojne z Rusijo, ki nakazuje na znatne koncesije Moskvi.
"Zunaj okvira naše suverenosti, varnosti naših ljudi ali naših rdečih črt ne more biti nobenih odločitev - zdaj ali kdajkoli," je na družbenih omrežjih sporočil vodja ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in glavni pogajalec Umerov.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer v četrtek po srečanju z ameriško delegacijo v Kijevu, kjer so razpravljali o načrtu za končanje vojne z Rusijo, vztrajal, da mora vsak dogovor o končanju ruske ofenzive prinesti dostojanstven mir.
Kremelj pa je danes Zelenskega pozval, naj začne pogajanja zdaj ali pa tvega izgubo še več ozemlja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Učinkovito delo ruskih oboroženih sil bi moralo prepričati Zelenskega: bolje se je pogajati in to storiti zdaj kot kasneje," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
"Manevrski prostor se zanj (Zelenskega) krči, ko izgublja ozemlje" zaradi ruske ofenzive, je še dejal Peskov. Zatrdil je tudi, da Moskva uradno ni bila obveščena o ameriškem predlogu za končanje vojne v Ukrajini. Ponovil je, da Rusija vztraja pri izidu avgustovskega vrha na Aljaski, kjer je Moskva zavrnila pozive k prekinitvi ognja.
12.15 Orban: Prihodnji tedni ključni za končanje vojne v Ukrajini
Madžarski premier Viktor Orban je v odzivu na ameriški osnutek načrta za konec vojne v Ukrajini danes poudaril, da bodo prihodnji tedni ključni za ta predlog. Predstavniki EU pa poudarjajo, da Unija o načrtu ni bila obveščena, o njem pa namerava razpravljati na vrhu G20 v Južni Afriki.
V skladu z osnutkom mirovnega načrta za Ukrajino naj bi Kijev Moskvi predal zasedeni polotok Krim ter regiji Donetsk in Lugansk na vzhodu države, Rusiji, ki naj bi bila ponovno sprejeta v skupino G8, pa bi odpravili sankcije.
"Ta mirovni načrt vključuje predloge, o katerih so Rusi in Američani že opravili predhodne pogovore," je v današnjem intervjuju za madžarski nacionalni radio povedal Orban, ki je v dobrih odnosih tako z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom kot z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Ocenil je, da je zdaj odločilen trenutek in da bodo ključni prihodnji dva ali trije tedni. "Nekaj se bo oblikovalo," je menil v pogovoru, ki ga je povzela francoska tiskovna agencija AFP.
Orban je še povedal, da se "bliža mirovni vrh v Budimpešti", s čimer je namignil na oktobrski predlog Trumpa, da bi vrh med njim in Putinom o koncu vojne v Ukrajini potekal v madžarski prestolnici. Trump je to srečanje preložil za nedoločen čas, češ da ne želi novih brezplodnih pogovorov s Putinom.
Nemški zunanji minister Johann Wadephul je povedal, da predloga Washingtona v 28 točkah ne razume kot dokončnega načrta za končanje ruske vojne v Ukrajini temveč kot "seznam vprašanj, o katerih se morata Ukrajina in Rusija nujno pogovoriti", poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Ponovil je, da Nemčija zastopa enako stališče kot Evropska unija, torej podpira Kijev, ki po njegovih besedah brani svojo svobodo in svobodo Evrope. "Ukrajina bo tista, ki bo odločila, katere kompromise bo sprejela, tako kot bo Rusija morala sprejeti podobne odločitve," je poudaril Wadephul.
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je na današnji novinarski konferenci povedal, da Evropska unija o načrtu ZDA ni bila uradno obveščena. Dodal je, da ga bodo obravnavali z voditelji, ki se bodo ta konec tedna udeležili vrha najmočnejših svetovnih gospodarstev G20 v Južni Afriki. To je napovedala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je še povedala, da bo o tem govorila tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, poroča AFP.
Visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Kaja Kallas je v četrtek v odzivu na mirovni načrt ZDA povedala, da bi se morali z mirovnim načrtom strinjati tudi Evropejci in Ukrajinci, da bi končali vojno v Ukrajini.
Vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin pa je v četrtek povedal, da Vatikan sprejema ameriški mirovni načrt kot možnost za končanje konflikta v Ukrajini. Ob tem je za italijansko tiskovno agencijo Ansa izrazil upanje, da se bodo resnično odprle poti dialoga, ki bodo omogočile konec vojne. "Zdaj se bodo pogovorili, nato pa bomo poskušali najti kompromis," je še ocenil. Ob tem je poudaril, da mora pri tem sodelovati tudi Evropa.
11.31 To je ameriški načrt za mir v Ukrajini v 28 točkah
Slovenska tiskovna agencija je objavila osnutek načrta v 28 točkah, kot ga je povzela francoska tiskovna agencija AFP. Načrt predvideva:
1. Potrjena bo suverenost Ukrajine.
2. Med Rusijo, Ukrajino in Evropo bo sklenjen celovit sporazum o nenapadanju. Vse nejasnosti, ki so ostale nerešene zadnjih 30 let, bodo obravnavane kot rešene.
3. Pričakuje se, da Rusija ne bo napadla sosednjih držav in da se zveza Nato ne bo še naprej širila.
4. Med Rusijo in Natom bo potekal dialog, v katerem bodo posredovale ZDA, da bi rešili vsa vprašanja v zvezi z varnostjo in ustvarili pogoje za umiritev napetosti.
5. Ukrajina bo prejela zanesljiva varnostna jamstva.
6. Ukrajinske oborožene sile bodo številčno omejene na 600 tisoč pripadnikov.
7. Ukrajina se strinja, da bo v svojo ustavo zapisala, da se ne bo pridružila Natu, Nato pa se strinja, da bo v svoje dokumente vključil določbo, da Ukrajina v prihodnje ne bo sprejeta v zavezništvo.
8. Nato se strinja, da v Ukrajini ne bo nameščal vojakov.
9. Evropska lovska letala bodo imela svojo bazo na Poljskem.
10. ZDA bodo prejele nadomestilo za varnostna jamstva. Če bo Ukrajina napadla Rusijo, bo jamstva izgubila. Če bo Rusija napadla Ukrajino, bodo poleg usklajenega in odločnega vojaškega odziva ponovno uvedene vse globalne sankcije, priznanje novega ozemlja in vse druge ugodnosti tega sporazuma pa bodo preklicani. Če bo Ukrajina brez razloga izstrelila raketo v Moskvo ali Sankt Peterburg, bodo varnostna jamstva razglašena za nična in neveljavna.
11. Ukrajina je upravičena do članstva v EU in bo imela preferencialni dostop do evropskega trga, medtem ko se ta vprašanja proučujejo.
12. Vzpostavljen bo močan globalni paket ukrepov za obnovo Ukrajine, vključno z ustanovitvijo Razvojnega sklada za Ukrajino, obnovo ukrajinske plinske infrastrukture, sanacijo območij, prizadetih v vojni, razvojem nove infrastrukture in ponovnim zagonom pridobivanja rudnin in naravnih virov. Vse to bo spremljal poseben program financiranja, ki ga bo pripravila Svetovna banka.
13. Rusija se bo ponovno vključila v svetovno gospodarstvo, predvidene so razprave o odpravi sankcij, ponovni pridružitvi skupini G8 in sklenitvi sporazuma o dolgoročnem gospodarskem sodelovanju z ZDA.
14. 100 milijard dolarjev (86 milijard evrov) zamrznjenih ruskih sredstev bo vloženih v projekte pod vodstvom ZDA za obnovo in naložbe v Ukrajini, pri čemer bodo ZDA prejele 50 odstotkov dobička od teh projektov. Evropa bo dodala 100 milijard dolarjev za povečanje obsega naložb, ki so na voljo za obnovo Ukrajine. Zamrznjena evropska sredstva bodo sproščena, preostala zamrznjena ruska sredstva pa bodo vložena v ločen ameriško-ruski investicijski instrument.
15. Ustanovljena bo skupna ameriško-ruska delovna skupina za varnostna vprašanja, ki bo spodbujala in zagotavljala skladnost z vsemi določbami tega sporazuma.
16. Rusija bo politiko nenapadanja Evrope in Ukrajine vključila v svojo zakonodajo.
17. ZDA in Rusija se bodo dogovorile o podaljšanju veljavnosti pogodb o neširjenju in nadzoru jedrskega orožja, vključno s pogodbo Start-I.
18. Ukrajina se strinja, da ne bo država z jedrskim orožjem v skladu s pogodbo o neširjenju jedrskega orožja.
19. Jedrska elektrarna Zaporožje bo zagnana pod nadzorom Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), proizvedeno električno energijo pa si bosta Rusija in Ukrajina delili v razmerju 50:50.
20. Obe državi se zavezujeta, da bosta v šolah in družbi izvajali izobraževalne programe, namenjene spodbujanju medsebojnega razumevanja in strpnosti.
21. Krim, Lugansk in Doneck bodo priznani kot dejanske ruske regije tudi s strani ZDA. Herson in Zaporožje bosta zamrznjena vzdolž kontaktne črte, kar bo pomenilo dejansko priznanje vzdolž te črte. Rusija se bo odpovedala drugim ozemljem, ki jih nadzoruje zunaj teh petih regij. Ukrajinske sile se bodo umaknile iz dela regije Doneck, ki ga trenutno nadzirajo in ki bo nato uporabljen za vzpostavitev varovalnega pasu.
22. Po dogovoru o prihodnjih ozemeljskih ureditvah se Ruska federacija in Ukrajina zavezujeta, da jih ne bosta spreminjali s silo. V primeru kršitve te zaveze ne bodo veljala nobena varnostna jamstva.
23. Rusija Ukrajini ne bo preprečila uporabe reke Dneper za komercialne namene, sklenjeni pa bodo tudi sporazumi o prostem prevozu žita preko Črnega morja.
24. Ustanovljen bo humanitarni odbor za reševanje vprašanj, povezanih z izmenjavo ujetnikov, repatriacijo posmrtnih ostankov, vračanjem talcev in pridržanih civilistov, izveden bo program združitve družin.
25. Ukrajina bo čez sto dni izvedla volitve.
26. Vse strani, vpletene v konflikt, bodo deležne popolne amnestije za svoja dejanja med vojno in se strinjajo, da v prihodnosti ne bodo vlagale nobenih zahtevkov ali obravnavale nobenih pritožb.
27. Ta sporazum bo pravno zavezujoč. Njegovo izvajanje bo spremljal in zagotavljal Mirovni svet, ki mu bo predsedoval predsednik ZDA Donald Trump. Za morebitne kršitve bodo uvedene sankcije.
28. Ko bodo vse strani sprejele ta memorandum, bo premirje začelo veljati takoj po umiku obeh strani z dogovorjenih točk, da se začne izvajanje sporazuma.
7.55 Zelenski glede načrta za končanje vojne vztraja pri dostojanstvenem miru
Zelenski je dejal, da je Ukrajina pripravljena sodelovati z ZDA glede vsebine načrta.
"Ukrajina potrebuje mir /.../, dostojanstven mir, tako da bodo pogoji spoštovali našo neodvisnost, suverenost in dostojanstvo ukrajinskega ljudstva," je Zelenski dejal v večernem nagovoru po srečanju z ameriško delegacijo Pentagona pod vodstvom sekretarja ameriške vojske Daniela Driscolla v Kijevu.
Ukrajinski predsednik je v četrtek zvečer prejel osnutek ameriškega načrta za konec vojne, njegov urad pa je uvodoma sporočil, da je Ukrajina pripravljena sodelovati z ZDA glede vsebine načrta. Kijev je ob tem sporočil, da bosta v prihodnjih dneh Zelenski in ameriški predsednik Donald Trump opravila telefonski pogovor.
Ameriški uradnik je medtem po srečanju potrdil poročila, da osnutek mirovnega načrta ZDA in evropske zaveznice zavezuje k varnostnim jamstvom za Ukrajino po vzoru Nata ter da se bodo odzvali na vse prihodnje napade, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Besede uradnika se nanašajo na poročanje portala Axios, da bo načrt vsak prihodnji "pomemben, nameren in trajen oborožen napad Rusije na Ukrajino obravnaval kot napad, ki ogroža mir in varnost transatlantske skupnosti", ZDA in zavezniki pa se bodo nanj ustrezno odzvali, tudi z vojaško silo.
Kijev naj bi se tudi zavezal, da se nikoli ne bo pridružil Natu ter da v državi ne bo prisotnih zahodnih mirovnih sil in vojakov Nata, kot so zahtevali, čeprav bi bila na Poljskem nameščena evropska vojna letala za ukrajinsko zaščito.
Ključni deli predloga vključujejo še umik ukrajinskih sil iz regij Lugansk in Doneck, industrijskega pasu, znanega kot Donbas, ki ga Ukrajina še delno nadzoruje. Ti dve regiji in Krim, ki si ga je Rusija priključila že leta 2014, "bi priznali kot de facto ruske", tudi ZDA, medtem ko bi bilo v Donbasu ustvarjeno demilitarizirano območje. Vojno razdejani južni regiji Herson in Zaporožje bi bili "zamrznjeni" vzdolž linije stika.
Rusija bi bila medtem ponovno sprejeta v skupino držav G8, iz katere je bila izključena 2014, in nagrajena z odpravo sankcij, Ukrajina pa naj bi morala v stotih dneh izvesti volitve.
Če se je administracija ukrajinskega predsednika previdno odzvala na osnutek načrta in dejala, da bo sodelovala z ZDA, to po poročanju Guardiana ne velja za nekatere ukrajinske uradnike. Ti so načrt označili za "absurden", "kapitulacijo" in dejanski konec obstoja Ukrajine kot neodvisne države.
7.00 V Varnostnem svetu ZN obsodbe ruske agresije v Ukrajini
Slovenija in druge članice Varnostnega sveta ZN so v četrtek na izrednem zasedanju o Ukrajini obsodile zaostrovanje ruskih napadov na civiliste in energetsko infrastrukturo.
Direktorica v Uradu ZN za usklajevanje humanitarnih zadev Edem Wosornu je poročala, da civilistom, ki so jih evakuirani iz Donecka, nenehno grozijo droni, mraz in izpadi električne energije.
"Približno 1.500 ljudi, večinoma starejših ali z omejeno gibljivostjo, ostaja brez vode, elektrike ali zdravstvene oskrbe. Letos je bilo v več kot 500 napadih na zdravstvene ustanove ubitih 19 ljudi, skoraj 200 pa je bilo ranjenih. Okrog 3,7 milijona ljudi je razseljenih znotraj Ukrajine, skoraj šest milijonov pa je beguncev," je dodala.
"Smo v četrtem letu ruske agresije, katere največje breme nosijo civilisti," pa je dejala namestnica veleposlanika Ondina Blokar Drobič in na zasedanju, ki so ga zahtevale evropske članice (Slovenija, Velika Britanija, Francija, Grčija in Danska), najostreje obsodila zadnji ruski napad v Ternopilu, ki je zahteval najmanj 26 življenj.
"Pobijajo civiliste in napadajo domove. Neodvisna mednarodna preiskovalna komisija je v zadnjem poročilu sklenila, da gre za zločine proti človeštvu," je spomnila namestnica in poudarila, da je čas za brezpogojno premirje ob spoštovanju Ustanovne listine ZN.
Predstavniki evropskih držav pa so v času ugibanj o novi mirovni pobudi ZDA poudarjali spoštovanje Ustanovne listine ZN brez vdaje Rusiji.
"Bistvo je, da je cena za obe strani uničujoča in da je skrajni čas za konec vojne," je dejal veleposlanik ZDA Mike Waltz. Dodal je, da je Washington z najvišje ravni Rusiji ponudil ugodne pogoje vključno z olajšanjem sankcij.
Evropo je medtem pozval, naj neha kupovati rusko nafto, Rusiji pa zagrozil z dodatnimi gospodarskimi stroški in nadaljevanjem vojaške pomoči Ukrajini, če bo še naprej zanemarjala pozive za premirje.
Ameriška vlada naj bi pripravila mirovni načrt za Ukrajino, ki predvideva popuščanje med drugim s predajo dela ukrajinskega ozemlja Rusiji, so poročali ameriški mediji.
Ukrajinska predstavnica je zagotovila, da so pripravljeni na pogajanja za konec vojne, tudi na ravni voditeljev obeh držav, vendar pa zatrdila, da ne bodo nikoli okupiranega ukrajinskega ozemlja priznali kot ruskega. "Naše ozemlje ni na prodaj. Ne bomo sprejeli nobenih omejitev glede pravice do samoobrambe ali obsega in zmogljivosti oboroženih sil," je dejala.
Za nujno premirje se je zavzel med drugimi tudi predstavnik Francije, ki pa je poudaril, da ne smejo dovoliti spreminjanja meja držav z agresijo. Tudi predstavnica Danske je dejala, da se ne sme sprejemati nobenih odločitev o Ukrajini brez Ukrajine in nobenih odločitev o evropski varnosti brez Evrope.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija pa je dejal, da njihove sile napredujejo na vseh frontah, sistematično uničujejo ukrajinsko vojaško opremo, poveljstva, utrdbe, oklepna vozila in drugo.
"Nismo v vojni s civilisti," je zatrdil ter dodal, da odgovorno napadajo le vojaške tarče in energetsko infrastrukturo, ki jih podpira. Zatrdil je, da Kijev ne kaže zanimanja za pogovor o ključnih vidikih reševanja ukrajinske krize, Evropo pa naj bi ga pri tem spodbujala.
