Sreda, 31. 12. 2025, 15.23
2 tedna, 6 dni
Putin v zagati? To naj bi o njem dejala njegova nekdanja žena.
Poznavalec Putina Aleksander Baunov trdi, da se je v Rusiji v času Putinove vladavine zgodila nekakšna nenačrtovana avtokratizacija.
Vladimir Putin je bil najprej podcenjeni obveščevalec, nato pa je, ko se je zavihtel na čelo Rusije, postal uspešen pri vodenju gospodarske politike. Zaradi tega je postal priljubljen med volivci. V času njegovega vladanja se je zgodila tudi nenačrtovana avtokratizacija, trdi nekdanji pisec Putinovih govorov Aleksander Baunov.
Politični analitik in nekdanji ruski diplomat Aleksander Baunov precej dobro pozna ruskega voditelja Vladimirja Putina. Med letoma 1999 in 2003 je bil zaposlen na ruskem veleposlaništvu v Atenah. Pozneje je Baunov pisal govore za Putina.
Neuspešni tajni agent?
Baunov, ki zdaj živi v Berlinu, je v intervjuju za nemški medij Die Welt dejal, da je bil Putin pred vstopom v politiko neuspešen. To so bila leta, ko je bil pripadnik sovjetske tajne službe KGB. "Govorilo se je, da se je njegova žena nenehno pritoževala nad tem, Putin pa jo je zaradi tega sovražil," trdi Baunov.
Baunov pravi, da Putin na začetku ni načrtoval, da bo tako dolgo na oblasti. Na začetku njegovega vladanja (ruski premier je postal leta 1999, predsednikovanje Rusiji pa je prevzel 31. decembra 1999) naj bi bilo za Putina nepredstavljivo, da bi uničil odnose z Zahodom.
Kako Putin postane priljubljen med Rusi
Putin naj bi bil takrat zelo prozahodno usmerjen in naj ne bi imel nič proti demokratični Rusiji. Predvsem naj bi Putin videl prednosti kapitalizma. "Razumel je, da zaprti sovjetski sistem in njegovo gospodarstvo nista delovala, medtem ko je demokratični sistem pomagal Zahodu zmagati v hladni vojni," pravi Baunov.
Žena Ljudmila naj ga ne bi cenila, kar je Putina jezilo, trdi Baunov. Ljudmila in Vladimir sta bila poročena od leta 1983 do leta 2014.
Kot trdi Baunov, je Putin postal priljubljen med Rusi zaradi svoje uspešne gospodarske politike. Nato naj bi sledila nenamerna avtokratizacija.
Nenačrtovana avtokratizacija Rusije?
Iz protikomunističnega čustva se je v Rusiji pojavila želja po trdem voditelju, ki bi zgradil učinkovit kapitalistični sistem, je dejal Baunov in dodal: "Skupaj z dodatnimi grožnjami, ki sta jih predstavljala organizirani kriminal in terorizem, je to privedlo do naključne avtokratizacije. Država je zaznavala vedno več groženj in čutila je, da mora proti njim ukrepati."
To se je po besedah Baunova razvilo v boj proti oligarhom in svobodnim medijem. "In kmalu je bil tudi Zahod označen kot grožnja."
Usodno leto 2012?
Baunov trdi, da se je dokončni prelom zgodil leta 2012, ko je bil Putin po štiriletnem mandatu na čelu vlade spet izvoljen za predsednika Rusije.
Rusija naj bi postala odkrito represivna avtoritarna država leta 2012, ko je Putin znova postal predsednik Ruske federacije. Kljub temu so mu zahodni voditelji, kot je tedanja nemška kanclerka Angela Merkel, dvorili, trdi Baunov.
"To je bil prehod iz avtoritarne modernizacijske diktature v represivno diktaturo," meni Baunov. Zahod naj bi takrat naredil napako, da je priznal Putinovo ponovno izvolitev, ki je bila verjetno ponarejena, in dvoril voditelju Kremlja.
Je Zahod brez načrta glede Rusije?
In zdaj Zahod nima načrta, kako ravnati z Rusijo po koncu vojne v Ukrajini. "Evropejcev (ruska, op. p.) opozicija ne zanima. Želijo si oblastnike, ki bodo po vojni zavrteli čas nazaj in se vrnili k staremu redu. Toda ti časi so nepovratno izgubljeni," poudarja Baunov.
Kot piše nemški Focus, je drugi dobri poznavalec Putina, ruski sociolog Oleg Žuravljev, nedavno izjavil, da zvestoba ruskega prebivalstva vladi izhaja predvsem iz gospodarskega razcveta v prvih letih vojne, solidarnosti v tem težkem času in zaznanega pomanjkanja alternativ.
Ruski paradoks: "Brez Putina bi lahko bilo še slabše"
Žuravljev je glede na videz paradoksalnega občutka, ki ga Rusi gojijo do Putina, dejal, da Rusi razmišljajo takole: "Kdo drug kot on bi lahko končal vojno? Če Putina ne bo več, bi lahko bilo še slabše." Zvestobo Putinu med ruskim prebivalstvom krepijo tudi zahodne sankcije in rusko prepričanje, da je Zahod sovražnik Rusije, še meni Žuravljev.