Trump si je premislil: preklical grožnjo z dodatnimi carinami proti evropskim državam

22.00 Putin naj bi sprejel Trumpovo vabilo v Odbor za mir

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes dejal, da je zunanjemu ministrstvu v Moskvi naročil, naj preuči vabilo v Odbor za mir, ki ga je Putinu poslal ameriški predsednik Donald Trump. Ta je medtem ob robu Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu dejal, da je Putin njegovo vabilo že sprejel, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Zunanje ministrstvo je zadolženo za preučitev dokumentov, ki so nam bili poslani, in za posvetovanje o tej temi z našimi strateškimi partnerji. Šele potem bomo lahko odgovorili na povabilo," je Putin dejal na današnji seji vlade, ki so jo ruski mediji po navedbah AFP prenašali v živo.

Trump bo odbor v četrtek ustanovil s podpisom na slovesnosti ob robu foruma v švicarskem Davosu, kjer je danes v izjavi za medije v nasprotju s Putinovimi besedami zatrdil, da je ruski predsednik že sprejel njegovo vabilo.

Povabilo k članstvu v odboru, ki ga bo predsednik ZDA vodil sam, naj bi do zdaj sprejelo okoli 20 držav. Odbor za mir je bil prvotno zasnovan kot organ za nadzor nad povojno obnovo Gaze, vendar bo glede na osnutek ustanovne listine očitno namenjen tudi širšemu reševanju kriz po svetu.

To je spodbudilo kritike več držav, ki zagovarjajo obstoječo mednarodno ureditev, v središču katere ostajajo Združeni narodi.

Mandat članic Trumpovega odbora naj ne bi bil daljši od treh let, stalno članstvo pa bi si države lahko zagotovile z vplačilom milijarde dolarjev.

Putin je glede tega danes dejal, da bi Rusija lahko vplačala zahtevani znesek za stalno članstvo, če bi za to uporabila svoje premoženje v ZDA, ki je bilo zamrznjeno pod prejšnjo vlado demokratskega predsednika Joeja Bidna. Dodal je, da bi ta sredstva lahko uporabili tudi "za obnovo ozemelj, ki so bila poškodovana v spopadih, po sklenitvi mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino".

Prizadevanja za dogovor o končanju vojne v Ukrajini se medtem nadaljujejo. Trump naj bi se v četrtek v Davosu sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, Putin pa bo sprejel ameriškega posebnega odposlanca Stevea Witkoffa.

20.42 Trump preklical grožnjo z dodatnimi carinami proti evropskim državam

Predsednik ZDA Donald Trump je danes sporočil, da sta z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem oblikovala okvir za dogovor glede prihodnosti Grenlandije in "celotnega območja Arktike". Ta rešitev, če bo sprejeta, bo odlična za ZDA in članice Nata, na podlagi tega pa ne bo uvedel carin, ki naj bi začele veljati 1. februarja, je sporočil.

"Na podlagi zelo produktivnega sestanka, ki sem ga imel z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem, smo oblikovali okvir prihodnjega sporazuma v zvezi z Grenlandijo in dejansko celotno arktično regijo," je danes ob robu Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu sporočil Trump. "Ta rešitev bo, če bo uresničena, odlična za ZDA in vse države članice Nata. Na podlagi tega dogovora ne bom uvedel carin, ki naj bi začele veljati 1. februarja," je predsednik ZDA še zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social.

Trump je nato v izjavi novinarjem v Davosu dejal, da okvir za dogovor o Grenlandiji izpolnjuje njegove želje in bo "veljal za vedno", ni pa odgovoril, ali izpolnjuje njegovo zahtevo po ameriškem lastništvu otoka, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Prav tako ni pojasnil drugih podrobnosti dogovora.

"To je ultimativni dolgoročni sporazum in mislim, da vse postavlja v zelo dober položaj, zlasti glede varnosti, rudnin in vsega drugega," je dodal. Kot je še dejal, verjame, da je bil Rutte, s katerim sta se pred tem danes pogovarjala, v stiku z Dansko in drugimi članicami zavezništva, s katerimi naj bi razpravljal o predlogu.

V intervjuju za televizijo CNBC ob robu foruma v Davosu je Trump dejal še, da bo okvirni dogovor o Grenlandiji, o katerem je govoril z Ruttejem, vključeval sodelovanje ZDA in evropskih zaveznikov pri vzpostavitvi ameriškega sistema protiraketne obrambe, t. i. zlate kupole, in pravicah do rudnin na Grenlandiji.

Trump je v soboto zagrozil z uvedbo desetodstotnih carin na uvoz iz osmih evropskih držav, med njimi Francije, Nemčije, Švedske, Norveške, Finske in Nizozemske, ki so v luči ameriških teženj po prevzemu Grenlandije na otok v okviru misije Arktična odpornost kot prve napotile manjše število vojakov. 

Glede dogovora, ki naj bi ga danes z Ruttejem sklenila glede Grenlandije, je dodal še, da bodo več informacij objavili, ko se bodo pogovori nadaljevali. Pogajanja bodo po njegovih besedah vodili ameriški podpredsednik JD Vance, državni sekretar Marco Rubio, posebni odposlanec Steve Witkoff in drugi, če bo to potrebno, poročali pa bodo neposredno Trumpu. Predsednik ZDA je ob tem omenil tudi dodatne pogovore o ameriškem protiraketnem sistemu, t. i. zlati kupoli, ki naj bi jo zgradili na Grenlandiji.

20.28 Papež preučuje povabilo k pridružitvi Odboru za mir

Papež Leon XIV. trenutno še preučuje, kaj bodo storili. Foto: Reuters Vatikan je danes prejel povabilo k pridružitvi Odboru za mir ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je sporočil vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin. Dodal je, da papež Leon XIV. povabilo še preučuje. V več državah so potrdili prejem povabila v odbor. Nekaj jih je vabilo že sprejelo, nekaj zavrnilo, številne odločitev še preučujejo.

"Trump različne države poziva k sodelovanju. Mislim, da sem prebral, da tudi Italija razmišlja o tem, ali naj se pridruži ali ne," je dejal Parolin. Potrdil je, da je tudi Sveti sedež prejel povabilo, papež Leon XIV. pa trenutno še preučuje, kaj bodo storili, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. Trump ob robu Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v švicarskem Davosu v četrtek načrtuje podpis ustanovne listine Odbora za mir.

Znanih je tudi vse več imen povabljenih v odbor, ki naj bi mu Trump predsedoval sam. Vanj je povabil številne voditelje, poleg tradicionalnih zaveznic ZDA na primer tudi Kitajsko in ruskega predsednika Vladimirja Putina. Mnogi, ki so prejeli vabilo, odločitve o pridružitvi odboru še niso sprejeli. Povabilo je prejela tudi Nemčija, vendar se nemški kancler Friedrich Merz v četrtek ne bo udeležil podpisa ustanovne listine, je povedal njegov tiskovni predstavnik. Dodal je, da Nemčija hvaležna za povabilo, da o predlogu še razmišlja in se bo v primernem času ustrezno odzvala.

Za zdaj je povabilo v odbor sprejelo nekaj več kot deset držav, med njimi Madžarska, Izrael, Azerbajdžan in Belorusija. Danes je Trumpovo povabilo sprejel še Pakistan, ki se bo po navedbah zunanjega ministrstva odboru pridružil v okviru prizadevanj za "podporo izvajanju mirovnega načrta za Gazo v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN", poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Pozneje je pridružitev odboru skupaj s še sedmimi državami z večinsko muslimanskim prebivalstvom potrdila tudi Savdska Arabija. V Rijadu so oznanili "skupno odločitev" zunanjih ministrov Savdske Arabije, Katarja, Turčije, Egipta, Jordanije, Indonezije, Pakistana in Združenih arabskih emiratov o pridružitvi Trumpovemu odboru in podpori mirovnim prizadevanjem glede konflikta v Gazi.

Medtem sta povabilo k članstvu v odboru že zavrnili Norveška in Švedska. Sodelovanju po poročanju medijev ni naklonjena niti Italija, navaja Ansa. Da je prejel vabilo, je potrdil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki pa je dodal, da si ne more predstavljati sodelovanja z Rusijo. Tudi Francija je nakazala, da se odboru najverjetneje ne bo pridružila.

Vzpostavitev Odbora za mir je predvidena v Trumpovem mirovnem načrtu za Gazo, vendar glede na osnutek ustanovne listine ne bo namenjen samo nadzoru razvoja in povojne obnove palestinske enklave, temveč tudi reševanju kriz po svetu. Članice odbora pa bodo morale plačati milijardo dolarjev, če bodo hotele v njem ostati trajno.

19.22 Danska: Trumpove ambicije glede Grenlandije po govoru v Davosu nespremenjene

Ambicije predsednika ZDA Donalda Trumpa glede Grenlandije ostajajo nespremenjene, je po današnjem Trumpovem govoru na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) v Davosu sporočil danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen. Napoved ameriškega predsednika, da ZDA za prevzem otoka ne bodo uporabile sile, je medtem pozdravil kot pozitiven znak.

"Po tem govoru je povsem jasno, da predsednikove ambicije ostajajo nespremenjene," je v Koebenhavnu dejal Rasmussen, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ob tem je kot pozitivno ocenil Trumpovo napoved, da ZDA za prevzem danskega avtonomnega ozemlja ne bodo uporabile sile, potem ko te možnosti doslej ni izključeval. "Seveda je pozitivno, da je predsednik to rekel (...), vendar to ne reši problema," je opozoril Rasmussen in poudaril, da Grenlandija tudi ni naprodaj, saj se "z ljudmi ne trguje".

Danska vojska je medtem danes sporočila, da nadaljuje razporejanje svojih sil na Grenlandiji, kamor so v luči ameriških groženj manjše število vojakov napotile tudi druge evropske države, med njimi Francija, Nemčija, Švedska, Norveška, Finska in Nizozemska. Tem je Trump minuli teden že zagrozil s carinami. Na Grenlandijo bosta v okviru mednarodne vojaške vaje Arktična odpornost pod vodstvom Danske konec tedna odpotovala tudi častnika slovenske vojske.

Oblasti v Nuuku so medtem v luči Trumpovih groženj danes prebivalcem Grenlandije predstavile smernice za primer krize. Brošura med drugim vključuje nasvete glede zalog hrane in potrebne opreme, ki bi jim omogočila samozadostnost za najmanj pet dni. Grenlandski minister za samozadostnost Peter Borg je brošuro označil za "zavarovalno polico". "Ne pričakujemo, da jo bomo morali uporabiti," je dodal.

15.50 Trump sklenil govor

Po približno uri in pol je predsednik Trump sklenil svoj nagovor zbranim na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu. V svojem govoru je bil zelo kritičen do zveze Nato in Evrope, češ da ne cenita vsega, kar ZDA naredijo zanje, ponovno pa je izrazil namero o prevzemu oziroma nakupu Grenlandije. Danske voditelje, za katere je dejal, da so nehvaležni, je pozval, naj čim prej pristanejo na pogajanja, saj lahko "Grenlandijo branijo samo ZDA". "Zato pozivam k takojšnjim pogajanjem o prevzemu otoka. S tem ni nič narobe," je izpostavil.

15.36 Evropski parlament do nadaljnjega ustavil potrjevanje trgovinskega dogovora z ZDA

Po včerajšnji napovedi, da bo Evropski parlament začasno zamrznil trgovinski sporazum z ZDA, se je to tudi zgodilo. Zaradi groženj ameriškega predsednika s carinami na uvoz iz več evropskih držav so do nadaljnjega ustavili potrjevanje julija lani sklenjenega trgovinskega dogovora med EU in ZDA, je sporočil predsednik pristojnega parlamentarnega odbora Bernd Lange.

"Zdaj je tudi uradno: dogovor med EU in ZDA je do nadaljnjega zamrznjen. Pogajalci smo se ravnokar dogovorili, da v odboru za mednarodno trgovino začasno ustavimo delo na implementaciji dogovora iz Turnberryja. Na kocki sta naša suverenost in ozemeljska celovitost. Ne moremo več ravnati kot običajno," je po sestanku s predstavniki političnih skupin, pristojnimi za trgovinski dogovor z ZDA, na družbenem omrežju X zapisal nemški evroposlanec iz vrst socialistov in demokratov (S&D).

Parlamentarni odbor za mednarodno trgovino (INTA) bi moral po prvotnih načrtih v prihodnjih tednih glasovati o predlogu Evropske komisije, ki bi omogočil odpravo oziroma znižanje carin na uvoz industrijskega blaga in določenih kmetijskih izdelkov iz ZDA v EU, kot predvideva julija lani sklenjeni dogovor med Brusljem in Washingtonom. Postopek obravnave so zdaj ustavili za nedoločen čas.

To so storili po sobotnih grožnjah ameriškega predsednika s carinami na uvoz iz osmih evropskih držav, povezanih z njegovimi težnjami po prevzemu Grenlandije. O transatlantskih odnosih, vključno z odzivom na Trumpove grožnje, bodo sicer v četrtek na izrednem vrhu v Bruslju razpravljali voditelji držav članic Unije.

15.22 Trump: Imate izbiro. Recite da in cenili vas bomo. Recite ne in zapomnili si bomo.

V nagovoru zbranim v Davosu, ki traja že skoraj eno uro, je ameriški predsednik opozoril Dance, da čim prej pristanejo na pogajanja glede ameriškega prevzema Grenlandije. "Imate izbiro. Recite da in cenili vas bomo. Recite ne in zapomnili si bomo. Želim si le otoka, ki bo imel pomembno vlogo pri obrambi sveta. To je majhna prošnja v primerjavi s tem, kar smo jim dali v desetletjih. Želimo si kosa ledu, ki bo zaščitil svet," je dejal.

14.35 Trump začel govor v Davosu

"Lepo je imeti govor med prijatelji in nekaterimi sovražniki," je Trump dejal na začetku svojega govora. "Na položaju sem že eno leto, gospodarstvo cveti, ni inflacije, nevarne meje so zaprte. ZDA so sredi najbolj dramatičnega gospodarskega preobrata v zgodovini. Pred enim letom smo bili mrtva država, ki so jo vodili radikalni levičarji. Zdaj smo najmočnejša država na svetu. ZDA so gospodarski motor planeta. Če pademo mi, padete tudi vi. Najbolj me je presenetilo, kako malo časa je trajalo, da se je vse to zgodilo," je povedal.

V nadaljevanju je izpostavil, da so nekateri deli Evrope danes neprepoznavni. "Rad imam Evropo in želim si, da bi šla v pravo smer. Vendar ne gre. Vlade so mislile, da je mogoče rast doseči z nenadzorovanim priseljevanjem. Velik del sveta se sesuva pred našimi očmi. Vsi strokovnjaki so napovedali, da bo moja politika vodila v recesijo. Vsem smo dokazali, da se motijo." "Evropa ni več takšna, kot je bila. O tem lahko razpravljamo, a v resnici ni ničesar, o čemer bi se lahko pogovarjali," je dejal.

V nadaljevanju je nekaj ostrih besed namenil Danski. "Zelo spoštujem prebivalce Danske in Grenlandije. Toda vsaka članica Nata mora biti sposobna braniti svoje ozemlje. Smo edina velika sila, ki to lahko stori. Videli smo, kako je Danska padla v drugi svetovni vojni. Niso imeli nobene možnosti, čeprav so poskušali. Bojevali smo se, da bi rešili Dansko, ta velik, čudovit kos ledu," je povedal. "Brez nas bi vsi govorili nemško in japonsko. Potem smo Danski dali Grenlandijo, kakšna napaka. Kako nehvaležni so," je dodal. "Leta 2019 je Danska obljubila, da bo okrepila obrambo Grenlandije. Danski voditelji so dobri, cenim jih, toda samo ZDA lahko branijo Grenlandijo. Zato pozivam k takojšnjim pogajanjem o prevzemu otoka. S tem ni nič narobe," je nadaljeval.

Dotaknil se je tudi dogajanja v Ukrajini: "Vojna v Ukrajini se ne bi smela začeti in se tudi ne bi začela, če ameriške predsedniške volitve leta 2020 ne bi bile prirejene. Potrebujemo trdne meje, poštene volitve in poštene medije. Mediji so katastrofa. O meni pišejo samo slabe stvari." "Putina zelo dobro poznam. Če bi bil takrat jaz predsednik ZDA, Ukrajine ne bi nikoli napadel. Nato in EU ne cenita vsega, kar počnemo zanje. Od njih pa ne bomo dobili ničesar, razen če se odločim uporabiti silo – ampak je ne bom. Zdaj morate čutiti olajšanje. Ničesar nočemo, hočemo samo Grenlandijo."

Ameriški predsednik Donald Trump nagovarja zbrane v Davosu. Foto: Reuters

14.01 Donald Trump prispel v Švico, evropski voditelji zapuščajo Davos

Ameriški predsednik Donald Trump je okoli 13. ure po večurni zamudi zaradi tehničnih težav s predsedniškim letalom prispel na letališče v Zürich, od tam pa se je s helikopterjem podal do Davosa, kamor je prispel nekaj po 14. uri. Tam bo okoli 14.30 nagovoril zbrane na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF).

V Švico so s Trumpom med drugim pripotovali vodja njegovega kabineta Susie Wiles, ameriški državni sekretar Marco Rubio, svetovalec predsednika Stephen Miller in tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt, poroča britanski BBC.

Še pred njegovim prihodom pa so mesto zapustili ali svoj obisk odpovedali številni evropski voditelji. Kot je poročal Telegraph, je francoski predsednik Emmanuel Macron odšel, ker naj se mu ne bi uspelo dogovoriti za srečanje s Trumpom. Predsednica Evropske Komisije Ursula von der Leyen je prav tako odletela v Strasbourg, pri tem pa je pustila odprto možnost, da se bo vrnila.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je svoj prihod odpovedal zaradi ruskih raketnih napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, španski premier Pedro Sanchez pa zaradi hude železniške nesreče, po kateri so v državi razglasili tridnevno žalovanje. Da obstaja majhna verjetnost, da bo v Davos prišla italijanska premierka Giorgia Meloni, poročajo italijanski mediji.

Da bo na forumu v Davosu s sogovorniki razpravljal zlasti o Grenlandiji, je ameriški predsednik napovedal v torek. Pred tem je v ponedeljek izjavil, da evropski voditelji ne bodo pretirano nasprotovali ameriškemu nakupu danskega avtonomnega ozemlja.

12.12 Rutte rešitev za Grenlandijo vidi v premišljeni diplomaciji

Edini način za rešitev napetosti glede Grenlandije je premišljena diplomacija, je danes na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) v Davosu poudaril generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte. Pri tem je pritrdil oceni ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da morajo za obrambno arktične regije pred ruskim in kitajskim vplivom storiti več.

"Vidim, da trenutno obstajajo te napetosti, o tem ni dvoma. Ponovno, tega ne bom komentiral, vendar vam lahko zagotovim, da je nazadnje edini način za rešitev tega problema premišljena diplomacija," je zbranim na forumu povedal Rutte, potem ko je Trump, ki bo na forumu nastopil popoldne, z napovedmi o prevzemu Grenlandije povzročil napetosti med Evropo in ZDA.

Prvi mož Nata je pritrdil oceni ameriškega predsednika in nekaterih drugih voditeljev, da morajo zaveznice za obrambo arktične regije in s tem Grenlandije pred ruskim in kitajskim vplivom storiti več. Foto: Reuters

Prvi mož Nata je pritrdil oceni ameriškega predsednika in nekaterih drugih voditeljev, da morajo zaveznice za obrambo arktične regije in s tem Grenlandije pred ruskim in kitajskim vplivom storiti več. Zagotovil je, da delajo na tem.

Obenem je zavrnil Trumpove pomisleke glede pripravljenosti evropskih članic Nata, da v skladu s 5. členom severnoatlantske pogodbe, ki zadeva kolektivno obrambo, priskočijo na pomoč ZDA, če bi bilo to potrebno, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Ne dvomim, da bi nam ZDA priskočile na pomoč, in mi bi priskočili na pomoč ZDA," je poudaril Rutte.

Zaveznice je tudi opozoril, da ne smejo dovoliti, da jih napetosti v zvezi v Grenlandijo odvrnejo od prizadevanj za obrambo Ukrajine pred rusko agresijo. "Osredotočenost na Ukrajino bi morala biti prednostna naloga, saj je to ključno za evropsko in ameriško varnost," je dejal.

11.58 Norveška zavrnila sodelovanje v Odboru za mir

Norveška vlada je danes kot prva zavrnila sodelovanje v Odboru za mir pod vodstvom ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Sporočila je tudi, da se ne bo udeležila podpisa ustanovne listine odbora, ki je predvidena v četrtek ob robu ekonomskega foruma v Davosu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kot je novinarjem pojasnil norveški državni sekretar Kristoffer Thoner, ameriški predlog glede Odbora za mir sproža številna vprašanja, ki zahtevajo nadaljnji dialog z ZDA. "Norveška se zato ne bo pridružila Odboru za mir in se ne bo udeležila slovesnosti podpisa v Davosu," je dejal.

Za Norveško je pomembno, kako je odbor povezan z uveljavljenimi strukturami, kot so Združeni narodi, in z mednarodnimi zavezami Osla, je pojasnil Thoner. Ob tem je izpostavil, da Norveška deli Trumpov cilj trajnega miru v Ukrajini in Gazi in da bo še naprej tesno sodelovala z ZDA.

Prejem vabila za sodelovanje v Odboru za mir je v torek potrdila tudi Kitajska, ki pa še ni sporočila, ali bo povabilo sprejela. Je pa Peking danes poudaril, da bo branil mednarodni sistem, v osrčju katerega so Združeni narodi, ne glede na spremembe v svetu. Kitajska, ki je stalna članica Varnostnega sveta ZN, tradicionalno zagovarja sistem ZN, hkrati pa poziva k reformam.

Washington je k članstvu v odboru, ki bi mu predsedoval Trump, povabil številne voditelje, med drugim tudi slovenskega premierja Roberta Goloba. Mnogi odločitve o pridružitvi odboru še niso sprejeli, Francija pa je že nakazala, da se odboru najverjetneje ne bo pridružila.

Vzpostavitev Odbora za mir je predvidena v Trumpovem mirovnem načrtu za Gazo, a glede na osnutek ustanovne listine ne bo namenjen samo nadzoru razvoja in obnove povojne palestinske enklave, temveč tudi reševanju kriz po svetu. Člani odbora pa bodo morali plačati milijardo dolarjev, če bodo hoteli v njem ostati trajno.

11.56 Bessent: Evropejci naj prisluhnejo Trumpovim argumentom glede Grenlandije

Evropejci bi se morali izogniti "refleksivnemu jeznemu odzivu" in poslušati argumente predsednika ZDA Donalda Trumpa glede namere pridobiti Grenlandijo, je danes dejal ameriški finančni minister Scott Bessent. Trump se bo danes v Davosu udeležil Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), ki poteka v senci političnih napetosti med Evropo in ZDA.

ZDA zaveznike prosijo, naj razumejo, da Grenlandija mora biti del ZDA, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ob robu foruma v Davosu dodal Bessent.

"Zakaj ne sedejo, počakajo, da sem pride predsednik Trump, in prisluhnejo njegovim argumentom," je dejal finančni minister. Ocenil je, da bo ameriški predsednik v Davos prispel s predvidoma triurno zamudo zaradi manjše tehnične težave na letalu Air Force One, zaradi katere je Trump moral zamenjati letalo.

Trump je sicer v torek napovedal, da bo v Davosu z več delegacijami razpravljal o Grenlandiji, pred tem pa je v ponedeljek izrazil prepričanje, da evropski voditelji ne bodo pretirano nasprotovali ameriškemu nakupu tega avtonomnega danskega ozemlja.

A francoski predsednik Emmanuel Macron je v torek v govoru na WEF obsodil politiko ZDA in se zavzel za sprožitev instrumenta EU za zaščito pred gospodarsko prisilo. Poudaril je, da se bodo zoperstavili "nasilnežem".

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je v torek zagotovila, da bo EU neomajna pri svojem odzivu na Trumpove grožnje.

Po mnenju Bessenta so bile besede von der Leyen in francoskega predsednika podžigajoče, poroča AFP.

10.50 Von der Leyen opozorila, da so odnosi med ZDA in EU na razpotju

Ursula von der Leyen je po poročanju tujih tiskovnih agencij pozvala Evropo, naj se ob vrsti izzivov v "vse bolj anarhičnem svetu", ki ga zaznamuje surova sila, odreče svoji tradicionalni previdnosti. Menila je, da spremembe, ki se trenutno dogajajo v svetu, niso le znatne, ampak bodo tudi trajne.

Von der Leyen je Evropo pozvala, naj se odreče svoji tradicionalni previdnosti. Foto: Reuters

"Evropa daje prednost dialogu in rešitvam, vendar smo, če bo treba, pripravljeni ukrepati enotno, hitro in odločno," je dejala von der Leyen. Grožnjo ameriškega predsednika Donalda Trumpa z dodatnimi carinami iz varnostnih razlogov je označila za "preprosto napačno".

Ob tem je poudarila, da Grenlandija ni le bogata s ključnimi surovinami in strateško pomembna na vse pomembnejših svetovnih pomorskih poteh, ampak je tudi dom svobodnega in suverenega naroda. Ponovila je, da o prihodnosti Grenlandije lahko odločajo le Grenlandci.

Opozorila je še na posledice razkola v odnosih med EU in ZDA. "Ta trenutek globalnih sprememb je poln nevarnosti, Evropa pa mora biti pripravljena na še hitrejše spremembe, da bo postala bolj neodvisna za svojo prihodnost. To ne bo lahko. Zahtevalo bo težke odločitve," je dejala predsednica komisije.

Costa pa je pred evropskimi poslanci izrazil optimizem, da bo EU iz spora izšla močnejša, odpornejša in bolj suverena. Da bi to dosegla, mora njen odgovor vsebovati tri komponente: Evropo načel, Evropo zaščite in Evropa blaginje, je menil. Opozoril je, da so te tri dimenzije v čezatlantskih odnosih trenutno na preizkušnji.

7.32 Trump ob zaostrovanju spora glede Grenlandije danes na forumu v Davosu

Trump bo danes popoldne nagovoril udeležence WEF v Davosu, potem ko je v zadnjem času povzročil diplomatski kaos v odnosih med Evropo in ZDA z napovedmi ameriškega prevzema Grenlandije, pri čemer ni izključil uporabe sile. Minuli konec tedna je več evropskim državam, ki so v okviru izvidniške misije na Grenlandijo poslale svoje vojake, zagrozil tudi s postopno uvedbo carin.

Evropa ob vse resnejših grožnjah ZDA izraža solidarnost z Dansko in Grenlandijo ter napoveduje odločen odziv, čeprav se številni voditelji, med njimi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ob tem še vedno zavzemajo za sodelovanje in dialog z ameriško stranjo.

Med najbolj kritičnimi je francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je v torek v nagovoru v Davosu obsodil politiko ZDA in se znova zavzel za sprožitev instrumenta EU za zaščito pred gospodarsko prisilo, ki je znan tudi kot tako imenovana trgovinska bazuka.

Trgovinski dogovor bo zamrznjen

Predstavniki političnih skupin Evropskega parlamenta so se medtem v luči Trumpovih groženj s carinami dogovorili, da bo parlament začasno ustavil postopek potrjevanja julija lani sklenjenega trgovinskega dogovora med EU in ZDA. Dokončno odločitev o tem naj bi predstavniki skupin v okviru odbora za mednarodno trgovino sprejeli danes.

Trump je sicer v torek napovedal, da bo ta teden v Davosu z več delegacijami razpravljal o Grenlandiji, pred tem pa je v ponedeljek izrazil prepričanje, da evropski voditelji ne bodo pretirano nasprotovali ameriškemu nakupu tega avtonomnega danskega ozemlja.

Novice Donald Trump za vse težave, s katerimi se soočajo ZDA, okrivil Bidna

Novice Macron ponudil Trumpu organizacijo srečanja G7 v Parizu

Novice Evropski parlament bo zamrznil potrjevanje trgovinskega sporazuma z ZDA

Novice Macron v sončnih očalih nagovoril elito v Davosu: Drvimo proti svetu brez pravil