Torek, 20. 1. 2026, 10.15
2 tedna, 4 dni
Prebivalci Norveške prejeli opozorilna pisma vojske: Morda bomo morali zaseči vaše premoženje
Norveški vojaški uradniki so dejali, da so pisma predhodno opozorilo.
Norveške oblasti prebivalce opozarjajo, da bo tamkajšnja vojska, če izbruhne vojna z Rusijo, morala zaseči njihovo premoženje, poroča The Telegraph.
Norveške oblasti so med državljane razposlale na tisoče pisem, v katerih opozarjajo, da bo vojska morda morala zaseči njihove domove in vozila, če izbruhne vojna z Rusijo.
Norveški vojaški uradniki so dejali, da so pisma predhodno opozorilo. Politika zasegov zajema vozila, čolne, stroje in premoženje. V ponedeljek je bilo tako izdanih približno 13.500 t. i. pripravljalnih zahtevkov, ki veljajo eno leto.
"Zahtevki so namenjeni zagotavljanju, da imajo oborožene sile v vojnih razmerah dostop do virov, potrebnih za obrambo države," je sporočila norveška vojska.
"Pomen pripravljenosti na krize in vojno se je v zadnjih letih dramatično povečal"
Pisma za večino prejemnikov niso bila presenečenje, saj je bilo za dve tretjini prejemnikov to pismo le obnovitev obvestila o zahtevkih iz prejšnjih let. "Pomen pripravljenosti na krize in vojno se je v zadnjih letih dramatično povečal," je ob tem dejal vodja vojaške logistične organizacije Anders Jernberg.
"Norveška je v najresnejšem varnostno-političnem položaju od druge svetovne vojne. Naša družba mora biti pripravljena na varnostno-politične krize in v najslabšem primeru na vojno. Izvajamo veliko krepitev vojaške in civilne pripravljenosti," je dodal.
Na eni strani Trump, ki grozi z Grenlandijo
Norveška je ujeta med konflikt z Rusijo in nov spor z ZDA o Grenlandiji.
Obvestila o zasegu so bila izdana sredi diplomatske krize med ZDA in Evropo zaradi načrtov predsednika Donalda Trumpa, ki želi Grenlandijo priključiti ZDA. Trump je kot glavni argument za priključitev Grenlandije, avtonomnega čezmorskega ozemlja Danske, ki je del zavezništva Nato, navedel varnostne pomisleke glede Arktike.
Zagrozil je tudi z vojaško akcijo za prevzem otoka, korakom, ki bi verjetno uničil zahodno zavezništvo. Danska in Grenlandija pravita, da otok ni na prodaj, ter imata polno podporo Velike Britanije in Evropske unije.
Britanski premier Keir Starmer je v ponedeljek sicer dejal, da ne verjame, da Združene države Amerike načrtujejo vojaški prevzem otoka. "Pravzaprav ne. Mislim, da se to lahko reši in da bi se moralo rešiti z mirno razpravo, vendar z uporabo načel in vrednot, ki sem jih določil glede tega, kdo odloča o prihodnosti Grenlandije, ter z jasnim poudarkom, da je uporaba carin na ta način popolnoma napačna," je dejal.
Na drugi strani Rusija
Norveška ima tudi ključno vlogo pri Natovem nadzoru arktičnega območja, nad katerim bi popoln nadzor rada imela tudi Rusija, s katero si Norveška deli morsko mejo in tudi 196 kilometrov dolgo kopensko mejo.
V nedavnem intervjuju za Telegraph je norveški obrambni minister Tore O. Sandvik opozoril, da je Rusija pred kratkim začela širiti svoja vojaška oporišča na arktičnem območju. "Rusija in Kitajska si prizadevata razširiti svojo prisotnost na arktičnem območju, pri čemer Rusija gradi stara sovjetska oporišča v regiji in širi svoje zaloge jedrskega orožja na polotoku Kola. Rusija na polotoku Kola postavlja orožje. Tam je eden največjih arzenalov jedrskih bojnih glav na svetu. Jedrsko orožje ni usmerjeno le proti Norveški, temveč tudi proti Združenemu kraljestvu ter čez severni pol proti Kanadi in ZDA," je za Telegraph povedal Sandvik.