nepremičnine
hiša
Sreda, 25. 3. 2026, 7.36
1 dan, 10 ur
Je vaš dom poplavno ogrožen?
Kaj prinašajo spomladanska poplavna tveganja in kako se pripraviti nanje? Pogovarjali smo se s strokovnjakom za vode, hidrologom dr. Nejcem Bezakom.
V zadnjih letih je bilo v Sloveniji več poplavnih dogodkov, najhujše so bile poplave avgusta 2023, ki veljajo za največjo naravno nesrečo v zgodovini države. Največ poplav se v Sloveniji zgodi jeseni ob dolgotrajnih in obilnih padavinah, poleti pa so pogoste hudourniške poplave kot posledica neviht. Močni so lahko tudi spomladanski poplavni dogodki. Takšen primer so bile poplave marca lani, ko so obilne padavine povzročile visoke vode na številnih rekah in poplavljanje kraških polj, vključno s Planinskim poljem in Cerkniškim jezerom. Dogodek je potrdil, da lahko spomladanske vode povzročijo veliko škodo na infrastrukturi, kmetijskih zemljiščih in domovih ter zahtevajo resno obravnavo pri načrtovanju zaščitnih ukrepov.
Na poplave vpliva več dejavnikov, od podnebnih sprememb do drugačnih vremenskih vzorcev in načina, kako urejamo prostor, poudarja hidrolog dr. Nejc Bezak, profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter član UNESCO katedre za zmanjševanje tveganj vodnih nesreč.
Zaradi ogrevanja ozračja imamo v zadnjih letih večinoma manj snežnih padavin in tanjšo snežno odejo, kar velja tudi za visokogorje. Res obsežna sneženja so nekako postala redkost. Hkrati višje temperature omogočajo intenzivnejše nalive. Kombinacija, ko imamo manj snega, a zato močnejše epizode dežja, vodi v drugačen tip poplavnih dogodkov kot pred 40 ali 50 leti. Analize kažejo, da bi lahko ob določenih podnebnih scenarijih ti dogodki v prihodnje postali potencialno intenzivnejši, čeprav večina podnebnih scenarijev nakazuje zmanjšano število takšnih dogodkov, pravi Bezak.
Najbolj izpostavljeni na severu države
Poplavam sta pri nas najbolj izpostavljena alpski in predalpski pas. V teh predelih zračne mase trčijo ob orografske ovire, zato je količina padavin tam večja. Severozahodni in severni del sta bolj ogrožena, manj pa vzhodni in jugovzhodni del Slovenije, kjer težave največkrat povzročajo lokalne razmere in hudourniški vodotoki, pojasnjuje Bezak.
Prav hudourniki so bili eden od razlogov za posledice avgustovskih poplav, saj se v zadnjih desetletjih niso vzdrževali tako, kot bi se morali, tudi zaradi manjših sredstev za ta namen. Hudourniki so tako med poplavnim dogodkom premeščali veliko plavin in plavja, kar je povečalo škodo na infrastrukturi v dolvodnih območjih. Bezak dodaja, da so se razmere v zadnjih letih nekoliko izboljšale, saj se je del večjih ukrepov tudi realiziral. "V Ljubljani je tak primer vodnogospodarska ureditev Malega grabna. Če pred leti ne bi bilo razširitve struge, bi imeli ob avgustovskih poplavah zelo velike težave v južnem in zahodnem delu. Ko gre za ekstremne dogodke, so pogosto nujne širitve strug in nasipi. Pomembno je tudi čiščenje prepustov in odstranjevanje vejevja, kar gotovo pomaga pri manjših poplavnih dogodkih."
Slovenija ima dobro razvit sistem opozarjanja
Pri zmanjševanju poplavne ogroženosti pa imajo svojo vlogo tudi zelene površine, dobro prepustna območja, parki, travniki in nepozidane parcele. "Predvsem z vidika, kakšno količino vode lahko zadržijo, čeprav gre za učinke z manjšo kapaciteto. Pri zelenih površinah se voda infiltrira v tla in bogati podtalnico. Bogatijo jo tudi zadrževalniki vode in zmanjšujejo hipni odtok v vodotoke. Vegetacija prestreza padavine, lokalno znižuje temperaturo zraka in zagotavlja biotsko raznolikost. Ti ukrepi so gotovo dobrodošli, ampak imajo v primeru ekstremnih padavin omejeno sposobnost zagotavljanja protipoplavne zaščite."
Bezak ocenjuje, da ima Slovenija zelo dobro razvit sistem zgodnjega opozarjanja pred poplavami. Na agenciji za okolje na osnovi vremenskih napovedi in modelov za več dni naprej ocenjujejo verjetno stanje na rekah in vodotokih ter v primeru poplavnih dogodkov na to pravočasno opozarjajo. S hidrološkimi modeli simulirajo vodni krog, taljenje in kopičenje snega ter odzive vodotokov. "Ljudem svetujem, da sledijo in zaupajo državnim institucijam. Seveda je pomembno, da vsak posameznik, če ima to možnost, tudi sam ustrezno ukrepa v okolici svojega bivališča."
Ali živite na poplavno ogroženem območju?
Za preverjanje poplavne ogroženosti sta v Sloveniji na voljo dve pomembni spletni orodji: Atlas voda in Atlas okolja. Z njima lahko vsak sam preveri, ali je njegova stavba na območju povečane poplavne nevarnosti. Kar zadeva protipoplavne ukrepe, pa so informacije o tem, kaj storiti pred, med in po poplavah, na voljo na vladni spletni strani. Gre za vsakomur razumljive ukrepe, ki jih je dobro poznati, da smo ustrezno pripravljeni na ekstremni dogodek.
Kaj lahko naredimo sami: od hitrih do trajnih ukrepov
Pri zmanjševanju poplavnih tveganj Bezak ločuje med hitrimi in trajnejšimi ukrepi. Med hitre uvršča ureditev okolice stavb, odstranjevanje vejevja in moteče vegetacije, vzdrževanje odvodnjavanja ter redno čiščenje prepustov. Ti koraki pomagajo, da običajne padavine ali kombinacije taljenja snega in dežja čim bolj učinkovito odtečejo.
Trajni ukrepi so zahtevnejši, saj pomenijo večje časovne in finančne vložke. Če živimo na poplavno nevarnem območju, je smiselno prilagoditi pritlične prostore: odstraniti potencialne vire onesnaženja, premestiti inštalacije višje, namestiti protiplavne ventile in razmisliti o zasnovi prostorov. "Kadar živimo na poplavnem območju, je pomembno zavedanje, za kakšno območje gre. Gotovo poznate Plečnikovo cerkev svetega Mihaela na Ljubljanskem barju, ki je ravno zaradi izpostavljenosti vodi dvignjena nekaj metrov nad terenom. Ena od možnosti zaščite je tudi ustrezno zavarovanje, ki lahko pokrije potencialno nastalo škodo."
Plečnikova cerkev svetega Mihaela
Voda ima moč, ki jo pogosto podcenjujemo
Med poplavo se je treba izogibati vodi. Sogovornik posebej opozarja na vožnjo skozi poplavljeno vodo. Podatki iz ZDA kažejo, da je prav vožnja v stoječi ali tekoči vodi eden najpogostejših vzrokov za smrtne žrtve pri poplavah, saj vozilo daje lažen občutek varnosti. Pri razmeroma majhni globini vode (20–30 centimetrov) se lahko avtomobil začne obnašati kot plovilo, nad katerim voznik nima več pravega nadzora. Meritve so pokazale, da je pri globini od 30 do 40 centimetrov voda dovolj močna, da človek v njej težko stabilno stoji in ohranja ravnotežje, ne da bi ga spodneslo, opozarja Bezak. To lahko razumemo kot pomemben opomin, da je varnost ljudi v takih razmerah na prvem mestu.
Del poplavne varnosti je poleg spremljanja opozoril strokovnjakov in prebiranja spletnih virov tudi izobraževanje, tudi mladih v obliki delavnic v osnovnih šolah, pravi Bezak. Starejše generacije so bile bolj navajene razmišljati o potresih in naravnih tveganjih, danes pa teh znanj ne prenašamo samoumevno naprej. Poplav ne moremo preprečiti, lahko pa z boljšim razumevanjem, premišljenim urejanjem prostora, izogibanjem gradnje na poplavnih območjih in odgovornim ravnanjem bistveno zmanjšamo njihovo škodljivost, za domove, okolje in življenja ljudi.
