Bela hiša: Trump je v Iranu pripravljen odpreti vrata pekla

21.09 Iranski zunanji minister: Ne nameravamo se pogajati

"Govoriti o pogajanjih v tem trenutku pomeni priznati poraz," je na državni televiziji povedal Aragči. Foto: Reuters Iran se ne namerava pogajati z ZDA in bo nadaljeval boj, je danes izjavil iranski zunanji minister Abas Aragči, potem ko je Washington Teheranu posredoval predlog načrta za končanje vojne na Bližnjem vzhodu. Aragči je prav tako zagotovil, da je Hormuška ožina zaprta le za sovražnike Irana, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

"Trenutno je naša politika nadaljevanje upora. Ne nameravamo se pogajati – do zdaj ni bilo nobenih pogajanj in menim, da je naše stališče popolnoma načelno. Govoriti o pogajanjih v tem trenutku pomeni priznati poraz," je na državni televiziji povedal Aragči.

Ameriški predsednik Donald Trump je sicer ta teden večkrat zatrdil, da med ZDA in Iranom potekajo pogajanja, kar pa je iranska vojska danes zjutraj zavrnila v izjavi, ki so jo objavili iranski mediji. Trumpa so ob tem nekateri označili za lažnivca. Teheran za zdaj še ni podal nobene uradne izjave v zvezi z ameriškim predlogom za končanje vojne, ki naj bi vključeval 15 točk, med drugim odprtje Hormuške ožine in predajo obogatenega urana v zameno za odpravo sankcij proti islamski republiki.

Aragči je medtem v današnji izjavi na državni televiziji zagotovil tudi, da je Hormuška ožina zaprta le za sovražnike. "Ožina iz naše perspektive ni popolnoma zaprta. Zaprta je le za sovražnike. Ni razloga, da bi ladjam naših sovražnikov in njihovih zaveznikov dovolili prehod," je dejal minister in dodal, da so iranske sile zagotovile varen prehod za več ladij iz prijateljskih držav.

19.55 Bela hiša: Trump je v Iranu pripravljen odpreti vrata pekla

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je dejala, da so ZDA blizu doseganja ključnih ciljev operacije Epic Fury, kar je v skladu z oceno, da bo trajala od štiri do šest tednov. "Zaradi vseh teh razlogov smo zelo blizu doseganju glavnih ciljev operacije in vojaška misija se nadaljuje brez prekinitev," je dejala in dodala: "Najmočnejša vojska na svetu vsak dan dosega izjemne rezultate, iranski režim je oslabljen, njegova sposobnost ogrožanja ZDA in zaveznikov pa se je precej zmanjšala."

Ob možnosti za končanje vojne je izpostavila, da si predsednik Trump želi miru, a je hkrati opozorila na morebitno nadaljnjo eskalacijo. "Če Iran ne bo sprejel, da je bil poražen, bo predsednik poskrbel, da bo prizadet močneje kot kadarkoli prej," je dejala. Dodala je, da Trump "ne blefira in je v Iranu pripravljen odpreti vrata pekla".

.@PressSec says @POTUS' crippling of the Iranian regime during Operation Epic Fury has brought them to the table:

"The remaining elements of the Iranian regime have another opportunity to cooperate with President Trump... There does not need to be any more death and… pic.twitter.com/swZC2wqK8r

— Rapid Response 47 (@RapidResponse47) March 25, 2026

18.30 Guterres: Vojna na Bližnjem vzhodu ušla izpod nadzora

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je danes dejal, da je vojna na Bližnjem vzhodu ušla izpod nadzora, in opozoril, da bosta trpljenje in gospodarska škoda toliko večja, kolikor dlje bodo trajali spopadi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Konflikt je presegel tudi meje, ki so se voditeljem zdele še tako nepredstavljive. Svet se sooča z nevarnostjo širše vojne, naraščajočim valom človeškega trpljenja in globljim globalnim gospodarskim pretresom. To je šlo predaleč," je dejal Guterres glede izraelsko-ameriške vojne proti Iranu.

ZDA in Izrael je pozval, naj končajo vojno, Iran pa, naj preneha napadati sosednje države ob Perzijskem zalivu. Guterres, ki je danes imenoval francoskega diplomata Jeana Arnaulta za svojega posebnega odposlanca za sedanjo vojno na Bližnjem vzhodu, je v nagovoru omenil tudi Libanon in dejal, da se tam ne sme ponoviti katastrofa v Gazi. "Gaza se v Libanonu ne sme ponoviti. Po vsej regiji in daleč onkraj nje civilisti trpijo resno škodo in živijo v globoki negotovosti. Nekatere od teh posledic sem videl iz prve roke med svojim nedavnim obiskom v Libanonu," je po navedbah AFP še dejal generalni sekretar ZN.

"To je šlo predaleč," je dejal Guterres glede izraelsko-ameriške vojne proti Iranu. Foto: Reuters

Izrael poleg Irana bombardira tudi Libanon, kjer se spopada z oboroženim gibanjem Hezbolah. "Tudi tam se mora vojna končati. Hezbolah mora prenehati napade na Izrael, ta pa mora ustaviti svoje vojaške operacije in napade v Libanonu, ki najbolj prizadenejo civiliste," je dodal Guterres.

Skrajno desni izraelski finančni minister Bezalel Smotrič je v začetku marca južnim predmestjem libanonske prestolnice Bejrut zagrozil z enakim uničenjem, kot ga je Izrael povzročil v Gazi v vojni proti palestinskemu gibanju Hamas, in se zavzel za to, da bi Izrael zavzel velik del ozemlja na jugu Libanona.

17.25 Pentagon si prizadeva okrepiti proizvodnjo raket

Ameriško ministrstvo za obrambo je danes oznanilo sklenitev treh dogovorov s podjetji, s katerimi želi povečati proizvodnjo raket in drugih sestavnih delov ter s tem nadomestiti svoje zaloge, ki so zaradi vojne na Bližnjem vzhodu vse manjše, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kot je sporočilo ministrstvo, se je s podjetjema Lockheed Martin in BAE Systems dogovorilo za štirikratno povečanje proizvodnje ključnega dela prestreznih raket za sisteme protiraketne obrambe THAAD, imenovanega iskalec. Ti deli so namenjeni zaznavanju prihajajočih izstrelkov, kar omogoča usmerjanje prestrezne rakete proti grožnji.

Ameriško orožarsko podjetje Lockheed Martin je sicer že konec januarja napovedalo pospešitev proizvodnje prestreznih raket za sisteme THAAD s približno sto na okoli 400 enot letno. Sistem THAAD lahko prestreže balistične rakete na razdalji od 150 do 200 kilometrov. Prestrezne rakete pa namesto bojnih glav uporabljajo kinetično energijo za uničenje sovražnih raket z neposrednim trkom.

Pentagon je medtem potrdil tudi dogovor z Lockheed Martinom za povečanje proizvodnje balističnih raket PrSM. Te lahko zadenejo cilje na razdalji od 60 do več kot 500 kilometrov, navajajo v podjetju, in bodo sčasoma nadomestile rakete ATACMS. Lockheed Martin je potrdil naročilo za povečanje proizvodnje raket PrSM in pojasnil, da temelji na pogodbi z ameriško vojsko, vredni skoraj pet milijard dolarjev. V skladu s tretjim dogovorom, ki ga je objavil Pentagon, pa bo podjetje Honeywell Aerospace s sedežem v Arizoni, ki med drugim izdeluje letalske motorje in druge dele za letala, povečalo proizvodnjo "ključnih komponent za ameriške orožarske zaloge", vključno z navigacijskimi sistemi.

17.20 Rusija nadaljuje evakuacije iz iranske jedrske elektrarne Bušer

Po torkovem napadu na iransko jedrsko elektrarno Bušer je Rusija danes iz elektrarne evakuirala še več zaposlenih. Vodja ruskega državnega podjetja za jedrsko energijo Rosatom Aleksej Likačev je sporočil, da so iz elektrarne evakuirali 163 ljudi. Iranska organizacija za jedrsko energijo je v torek sporočila, da je na območje elektrarne padel izstrelek, ki pa ni povzročil škode. Za napad je obtožila Izrael in ZDA, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je nato pozvala k "maksimalni zadržanosti, da preprečijo tveganja za jedrsko varnost med konfliktom". IAEA je sicer že prejšnji teden sporočila, da je bila jedrska elektrarna tarča izstrelka, ki pa ni povzročil škode ali smrtnih žrtev. Rusija je deloma zgradila to elektrarno na jugu Irana, zato ruski tehniki pomagajo pri njenem upravljanju.

Vodja Rosatoma Likačev je sporočil, da je danes iz elektrarne proti meji z Armenijo odšlo 163 zaposlenih. Po njegovih besedah v elektrarni ostaja še okoli 300 ljudi, vendar nameravajo nadaljevati evakuacije, tako da bo na koncu v njej ostalo le nekaj deset ljudi, ki bodo nadzorovali opremo. Zaradi nevarnosti izraelsko-ameriških napadov na jedrsko elektrarno Bušer je Rosatom iz nje že pred tem umaknil 150 zaposlenih.

Jedrska elektrarna v Bušerju je sicer še edina, ki deluje v Iranu, s proizvodno zmogljivostjo tisoč megavatov pa lahko zagotavlja le del potreb po električni energiji v državi.

16.40 Reuters: Iran je zavrnil ameriški načrt

Teheran je zavrnil ameriški predlog za končanje napadov na Iran v 15 točkah, poroča agencija Reuters, ki se sklicuje na vire blizu iranskih oblasti, medtem ko je podobna poročila objavila tudi iranska državna televizija. Visoki iranski uradnik je za agencijo povedal, da prvotni odziv na ameriški predlog ni bil pozitiven, a je dodal, da iranske oblasti vsebino predloga še preučujejo.

Po poročanju BBC, je Iran za dosego premirja postavil svoje pogoje, ki vključujejo popolno zaustavitev "agresije in atentatov" s strani sovražnika, vzpostavitev konkretnih mehanizmov za zagotovitev, da se vojna Islamski republiki ne bo ponovno vsilila, zagotovitev plačila vojne škode in odškodnin, končanje vojne na vseh frontah in za vse odporniške skupine ter mednarodno priznanje in jamstva glede suverene pravice Irana do izvajanja oblasti nad Hormuško ožino.

16.30 Svet ZN za človekove pravice: Iran naj plača reparacije zaradi napadov

Svet Združenih narodov za človekove pravice je danes podprl resolucijo, ki obsoja iranske napade na Jordanijo in šest držav članic Sveta za sodelovanje v Perzijskem zalivu (GCC). Resolucija med drugim izraža pričakovanje, da bo Iran žrtvam napadov plačal vojno odškodnino, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Resolucija najostreje obsoja iranske napade in dejanja Teherana, katerih cilj je zaprtje Hormuške ožine. Poleg tega izraža "resno zaskrbljenost zaradi iranskih napadov na energetsko infrastrukturo", navaja AFP.

Iran naj nemudoma in brez pogojev neha napadati Jordanijo ter države GCC, to so Bahrajn, Kuvajt, Oman, Katar, Savdska Arabija in Združeni arabski emirati, piše v resoluciji. Ta izraža tudi pričakovanje, da bo Islamska republika zaradi škode, ki je posledica njenih napadov, žrtvam zagotovila vojno odškodnino. Bahrajn je Svetu ZN za človekove pravice med drugim pojasnil, da je že 26 dni podvržen "neizzvani, neupravičeni agresiji". Kuvajt pa je izpostavil napade na civilno infrastrukturo, med drugim današnji napad na tamkajšnje letališče.

Iranski veleposlanik Ali Bahreini je v razpravi dejal, da bi Svet za človekove pravice moral grajati nekoga drugega, saj je Izrael tisti, ki "ves svet vleče v kaos in nevarnost". Dodal je, da na letališčih v državah Perzijskega zaliva z gorivom oskrbujejo letala, ki "vsak dan spuščajo bombe na iransko ljudstvo".

Izraelska misija v Ženevi pa je v izjavi označila Iran za vir nestabilnosti na Bližnjem vzhodu. Izpostavila je, da so iranski napadi v celotni regiji pokazali, da Teheran predstavlja grožnjo mednarodni varnosti. Nekatere države članice ZN, ki so sicer podprle resolucijo, so bile po poročanju AFP ob tem kritične do njenega obsega in dejstva, da niti z besedo ne omenja Izraela in ZDA, ki so 28. februarja napadli Iran, spopadi pa so se nato hitro razširili po bližnjevzhodni regiji.

Svet ZN za človekove pravice se bo v petek sestal na novi nujni razpravi, ki bo osredotočena na smrtonosni napad na iransko šolo v Minabu ob začetku ameriško-izraelskih vojaških operacij v Iranu, v katerem je umrlo najmanj 165 oseb, med njimi večina otrok. To razpravo so zahtevali Iran, Kitajska in Kuba.

14.59 V napadu na oporišče na zahodu Iraka sedem mrtvih

V zračnem napadu na oporišče na zahodu Iraka je bilo danes ubitih sedem pripadnikov iraške vojske, še 13 je bilo ranjenih, je sporočilo iraško obrambno ministrstvo. Urad iraškega premierja je napovedal vložitev uradne pritožbe na Varnostni svet ZN zaradi napadov na ozemlju Iraka, poročajo tuje tiskovne agencije.

Obrambno ministrstvo je pojasnilo, da je bila tarča današnjega napada na oporišče v provinci Anbar na zahodu države tudi vojaška zdravstvena klinika. Napad je označilo za "očitno in nevarno kršitev mednarodnega prava, ki prepoveduje ciljanje zdravstvenih ustanov in osebja". Med smrtnimi žrtvami je bil vojaški zdravnik, je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal uradnik varnostnih sil.

Šest od ranjenih je članov zavezništva paravojaških frakcij Hašed al Šabi, ki so zdaj del redne iraške vojske in vključujejo tudi skupine, ki jih podpira Iran. Pripadniki proiranskih sil Hašed al Šabi so poleg pripadnikov redne iraške vojske nastanjeni v omenjenem oporišču, ki je bilo napadeno že v torek. Takrat je bilo ubitih 15 borcev, skupina Hašed al Šabi pa za torkov napad krivi ZDA.

Zaradi napadov na njegovem ozemlju bo Irak podal uradno pritožbo Združenim narodom in Varnostnemu svetu ZN, podkrepljeno z dokazi in natančno dokumentacijo, je danes v izjavi napovedal urad iraškega premierja Mohameda Šija Al Sudanija, poroča AFP. Bagdad je v torek sporočil, da zaradi zadnjih napadov na nekdanje paravojaške skupine in iraške kurdske varnostne sile namerava na pogovor poklicati tako ameriškega odpravnika poslov kot tudi iranskega veleposlanika, da bi obema izročil uradno pritožbo.

Spopadi na iraškem ozemlju so se začeli po ameriško-izraelskih napadih na Iran, ki so se ta mesec razširili na praktično vso bližnjevzhodno regijo. Proiranske oborožene skupine napadajo ameriške cilje v Iraku in regiji, Pentagon pa je medtem potrdil izvedbo zračnih napadov na proiranske skupine v Iraku.

14.16 Sanchez: Posledice trenutne vojne bi lahko bile veliko hujše od iraške

Španski premier Pedro Sanchez je danes v nagovoru v parlamentu opozoril, da bi trenutna vojna na Bližnjem vzhodu lahko imela veliko hujše posledice od vojne v Iraku leta 2003. "Ne gre za enak scenarij kot pri nezakoniti vojni v Iraku. Soočeni smo z veliko hujšo katastrofo, ki bi lahko imela veliko širše in globlje posledice," je poudaril.

V nastopu pred spodnjim domom parlamenta je opozoril, da je konflikt v Iraku leta 2003 zahteval 300 tisoč življenj in več kot pet milijonov razseljenih oseb, a je po njegovem mnenju trenutni scenarij na Bližnjem vzhodu veliko hujši, saj je Iran "vojaška sila, ki se že 40 let pripravlja na takšno vojno", poročajo tuje tiskovne agencije.

"Ni pravično, da nekateri povzročijo požar, drugi pa morajo pogoltniti pepel. Ni pravično, da morajo Španci in drugi Evropejci iz lastnega žepa plačati za to nezakonito vojno," je poudaril Sanchez. Foto: Reuters

"Ta nezakonita, nesmiselna in kruta vojna nas oddaljuje od naših gospodarskih, socialnih in okoljskih ciljev," je še dejal Sanchez, ki je že večkrat doslej izrazil nasprotovanje izraelsko-ameriškim napadom na Iran in jih obsodil kot nezakonite po mednarodnem pravu. Zavrnil je tudi zahtevo Washingtona, da bi ameriška vojska uporabljala španska vojaška oporišča za napade na Iran, čeprav mu je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil z gospodarskimi ukrepi.

Španski premier je danes še izpostavil, da ZDA z napadom na Irak leta 2003 niso dosegle svojih ciljev, ampak so namesto tega poslabšale življenja običajnih ljudi zaradi zvišanja cen nafte in živil, begunske krize ter džihadističnih napadov po Evropi. Opozoril je, da bi napadi na Iran lahko imeli podobne gospodarske posledice za milijone. "Vsaka bomba, ki pade na Bližnjem vzhodu, na koncu udari – to že vidimo – po denarnicah naših družin," je poudaril.

"Kriz si ne izbiramo, izbiramo pa način, kako jih rešiti in se z njimi spopasti," je nadaljeval, potem ko je njegova vlada pred dnevi napovedala 80 ukrepov v vrednosti pet milijard evrov za ublažitev gospodarskih posledic vojne na Bližnjem vzhodu, vključno z znižanjem davkov na gorivo. "Ni pravično, da nekateri povzročijo požar, drugi pa morajo pogoltniti pepel. Ni pravično, da morajo Španci in drugi Evropejci iz lastnega žepa plačati za to nezakonito vojno," je še poudaril Sanchez.

13.58 Iran trdi, da so zadeli ameriško letalonosilko USS Abraham Lincoln

Iranska tiskovna agencija IRNA je poročala, da so iranske rakete zadele ameriško letalonosilko USS Abraham Lincoln. Odziva ZDA na te trditve še ni, je pa iranska vojska objavila posnetek, ki domnevno prikazuje trenutek napada.

According to Iranian Army's Public Relations, cruise missiles launched from the coast toward the sea successfully struck the USS Abraham Lincoln. pic.twitter.com/dbstqUyFAI

— IRNA News Agency ☫ (@IrnaEnglish) March 25, 2026

Ni prvič, da iranska vojska trdi, da je zadela letalonosilko USS Abraham Lincoln. Že drugi dan vojne so trdili, da so jo napadli in zadeli s štirimi balističnimi raketami. Ameriško centralno poveljstvo (CENTCOM) je takrat njihove trditve zanikalo in jih označilo za laži. Glede na satelitske posnetke so letalonosilko nazadnje opazili 15. februarja ob obali Omana.

USS Abraham Lincoln je ameriška jedrska letalonosilka razreda Nimitz, ene največjih vojnih ladij na svetu. Ameriški mornarici se je pridružila leta 1989 in je poimenovana po 16. predsedniku ZDA Abrahamu Lincolnu.

Kasneje je iranska mornarica je sporočila, da je na ameriško letalonosilko izstrelila križarske rakete in jo prisilila k spremembi smeri, pri tem pa ni več omenjala, da jo je zadela. 

13.55 Velika Britanija naj bi gostila vrh o misiji za odprtje Hormuške ožine

Velika Britanija in Francija bosta ta teden vodili pogovore približno 30 držav, katerih cilj je vzpostaviti koalicijsko misijo za ponovno odprtje Hormuške ožine. London je ob tem ponudil, da bi pozneje gostil vrh, na katerem bi dorekli podrobnosti, poročanje britanskih medijev povzemajo tuje tiskovne agencije.

Srečanje na ravni načelnikov generalštabov bosta ta teden vodila britanski načelnik generalštaba Richard Knighton in njegov francoski kolega Fabien Mandon, poročajo mediji, med njimi časnika Times in Guardian, ki se sklicujejo na vir iz britanskega ministrstva za obrambo. Po navedbah istega vira je London predlagal tudi, da bi v drugi fazi v Portsmouthu ali Londonu gostili mednarodno konferenco o varnosti v Hormuški ožini ter oblikovali koalicijo držav, ki bi se vključile v to misijo, povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Več kot 30 držav se je prejšnji teden pridružilo izjavi, ki jo je v četrtek objavila britanska vlada, med njimi Združeni arabski emirati, Francija, Nemčija, Kanada in Avstralija. V njej so obsodile iranske napade na ladje v Perzijskem zalivu in zaprtje Hormuške ožine ter izrazile pripravljenost, da prispevajo k zagotavljanju varne plovbe po tej strateško pomembni pomorski poti.

Izjava je sledila pozivu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je zavezniške države pozval, naj v Hormuško ožino napotijo svoje vojaške ladje in tako zagotovijo ponovno odprtje pomorske poti, ključne za svetovno trgovino z nafto. Obenem jim je zagrozil, da ne bo dobro za zvezo Nato, če ga ne bodo upoštevale.

13.31 Iran z novim nizom napadov po Bližnjem vzhodu kljub Trumpovim izjavam o pogajanjih

Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump dejal, da se Washington pogaja s Teheranom o končanju vojaških operacij, je Iran danes po Bližnjem vzhodu sprožil nov niz napadov z raketami in droni, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes sporočila iranska revolucionarna garda.

Iran je danes napade uperil v Izrael in vojaška oporišča v Kuvajtu, Jordaniji in Bahrajnu, kjer so nastanjene ameriške sile, je po navedbah iranske javne radiotelevizije Irib dejala iranska revolucionarna garda.

Pozneje je Iran v smeri ameriške letalonosilke Abraham Lincoln izstrelil vodene rakete, je po navedbah iranske televizije sporočila iranska vojska. Ob tem je citirala poveljnika mornarice Šarama Iranija, ki je dejal, da budno spremljajo gibanje bojne skupine okoli letalonosilke, in dodal: "Kakor hitro bo ta sovražna flota prišla v doseg naših raketnih sistemov, bo tarča silnih napadov iranske mornarice."

Izraelska vojska se je odzvala na iranske rakete, zaradi katerih so po večjem delu osrednjega Izraela sprožili alarm. Izrael je ob tem zatrdil še, da je tudi sam sprožil nove napade na "infrastrukturo iranskega terorističnega režima".

V Kuvajtu so droni zadeli rezervoar za gorivo in povzročili požar na kuvajtskem mednarodnem letališču, pri čemer je nastala omejena škoda, je v izjavi sporočila tamkajšnja uprava za civilno letalstvo. Odkar trajajo spopadi med ZDA in Izraelom ter Iranom, je kuvajtsko letališče večinoma zaprto za komercialne polete, saj je bilo že večkrat tarča napadov, navaja AFP.

Kuvajtska nacionalna garda je v izjavi zapisala, da so njene sile danes zjutraj prestregle šest dronov, medtem ko je vojska sporočila, da se zračna obramba odziva na "sovražne napade z raketami in droni".

Iz Jordanije so sporočili, da je v bližini prestolnice Aman padel šrapnel, a pri tem ni nastala škoda, niti ni bilo poročil o žrtvah, poroča AFP. Savdska Arabija je navedla, da je na vzhodu države prestregla najmanj štiri drone.

V Bahrajnu so se danes oglasile sirene, ki so opozarjale na nevarnost zračnega napada, je dejalo tamkajšnje notranje ministrstvo.

Trump je v torek zatrdil, da potekajo pogajanja med ZDA in Iranom. A iranska vojska je danes zjutraj v izjavi, ki so jo objavili iranski mediji, takšne navedbe zavrnila, češ da se ZDA pogajajo same s sabo.

ZDA naj bi po poročanju več medijev Iranu predložile načrt za končanje vojne v 15 točkah. Tega naj bi Teheranu posredoval Pakistan, ki se je pred tem ponudil za gostitelja mirovnih pogovorov med vpletenimi državami.

11.45 Iran svari ZDA pred invazijo kopenskih enot

Teheran je danes ZDA posvaril pred morebitnim pošiljanjem kopenskih enot v Iran, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po poročanju ameriških medijev naj bi Pentagon odločal o napotitvi tisoč vojakov na Bližnji vzhod.

"Pozorno spremljamo vse premike ZDA v regiji, zlasti napotitve kopenskih enot," je sporočil predsednik iranskega parlamenta Mohamed Baher Halibaf. "Ne preizkušajte naše odločnosti, da branimo svojo državo," je dodal.

Po poročanju ameriških medijev je Pentagon odredil napotitev tisoč vojakov 82. zračne divizije na Bližnji vzhod. Pri tem omenjajo morebitno invazijo na iranski otok Harg, glavni izvozni terminal za iransko nafto v Perzijskem zalivu.

11.14 Volkswagen v pogovorih z Izraelci o proizvodnji protiraketne obrambe

Nemški proizvajalec avtomobilov Volkswagen se z izraelskim državnim podjetjem Rafael Advanced Defence Systems pogovarja o prestrukturiranju proizvodnje v svoji tovarni v Osnabrücku, kjer naj bi izdelovali komponente za sistem protiraketne obrambe Železna kupola (Iron Dome).

Tu so podrobnosti: 

Novice Volkswagen v pogovorih z Izraelci o proizvodnji protiraketne obrambe

10.15 V izraelskih napadih na jugu Libanona najmanj devet mrtvih

Po poročanju libanonskih državnih medijev je bilo v izraelskih napadih na jugu Libanona ubitih najmanj devet ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Libanonska tiskovna agencija NNA, ki navaja ministrstvo za zdravstvo, je poročala, da so bili v izraelskih zračnih in topniških napadih na jugu Libanona ubiti štirje ljudje v mestu Adlun in dva v palestinskem begunskem taborišču na območju Sidona, štirje pa so bili ranjeni. V mestu Habbous pa so bili ubiti najmanj trije ljudje, 18 pa jih je bilo ranjenih. Izraelska vojska danes z letali napada južna predmestja Bejruta, potem ko je prebivalce več četrti v tej trdnjavi Hezbolaha v torek zvečer znova pozvala k evakuaciji. Ob tem je napovedala silovite napade na vojaško infrastrukturo Hezbolaha.

Hezbolah je danes sporočil, da je več kot sto raket izstrelil na izraelske vojake v dveh obmejnih mestih in na več krajev v Izraelu. Pred tem je sporočil, da so njegovi borci na jugu Libanona in v Izraelu izvedli številne napade na izraelske vojake, pri čemer poročil o žrtvah ni bilo.

Izraelska vojska je pred tem sporočila, da so njene kopenske enote na jugu Libanona uničile skladišče orožja, zračne sile pa ubile "več teroristov", ki so od tam zbežali. V izjavi je dodala, da so vojaki razbili poveljniške centre Hezbolaha, v katerih je bilo veliko orožja, ne da bi navedla kraj.

Libanon se je znašel sredi napadov Izraela in Hezbolaha, potem ko je proiransko gibanje zaradi izraelsko-ameriških napadov na Iran znova začelo izvajati raketne napade na Izrael. Izrael je odgovoril z napadi, v katerih je bilo v Libanonu ubitih že več kot tisoč ljudi, več kot milijon pa jih je razseljenih. Foto: Reuters

10.02 WTO opozarja na motnje v dobavi gnojil zaradi vojne na Bližnjem vzhodu

Vojna na Bližnjem vzhodu povzroča motnje v oskrbi z gnojili, kar predstavlja dvojno grožnjo svetovni prehranski varnosti – tako zaradi pomanjkanja kot visokih cen, je opozoril visoki predstavnik Svetovne trgovinske organizacije (WTO) Jean-Marie Paugam. Iran je praktično zaprl Hormuško ožino, s čimer je zadušil ključno tranzitno pot za gnojila.

Več v prispevku:

Novice WTO opozarja na motnje v dobavi gnojil zaradi vojne na Bližnjem vzhodu

10.00 IEA po potrebi pripravljena na dodatno sprostitev zalog nafte

Mednarodna agencija za energijo (IEA) je po besedah izvršnega direktorja Fatiha Birola pripravljena na dodatno sprostitev naftnih rezerv, če bo to potrebno. K takšnemu ukrepu je agencijo, če se bo vojna na Bližnjem vzhodu zavlekla, pozvala japonska premierka Sanae Takaichi.

IEA je v začetku marca sporočila, da bodo države članice iz svojih rezerv sprostile 400 milijonov 159-litrskih sodov nafte, da bi ublažile posledice vojne na Bližnjem vzhodu, kar je največja tovrstna sprostitev doslej. Birol je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pojasnil, da je količina nafte v njihovih zalogah še precejšnja.

"Osemdeset odstotkov naših zalog je še vedno pri nas. Teh 400 milijonov sodov predstavlja le 20 odstotkov naših zalog," je pojasnil. Agencija je po njegovih besedah pripravljena nadaljevati sprostitev zalog, a upa, da to ne bo potrebno. "Svet se sooča z resno grožnjo, IEA pa je pripravljena odigrati svojo ključno vlogo varuha energetske varnosti," je poudaril.

Agencijo je k dodatni sprostitvi naftnih zalog, če bi se "razmere na Bližnjem vzhodu zavlekle", pozvala japonska premierka Takaichi. Japonska z Bližnjega vzhoda po poročanju AFP uvozi okoli 95 odstotkov nafte. Država je prejšnji teden začela sproščati 15-dnevne rezerve nafte zasebnega sektorja, v četrtek pa bo začela sproščati državne zaloge.

Tokio načrtuje tudi sprostitev skupnih zalog držav proizvajalk na Japonskem do konca meseca, je dejala Takaichi. Po podatkih japonskega združenja za nafto imajo skupne rezerve na Japonskem Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Kuvajt.

9.20 ZN obsodili širitev izraelskih naselbin in ukrepe za prevzem Zahodnega brega

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v svojem poročilu Varnostnemu svetu o razmerah na Bližnjem vzhodu in zasedenih palestinskih ozemljih obsodil širitev izraelskih naselbin in ukrepe za priključitev Zahodnega brega. Poročilo je na zasedanju Varnostnega sveta ZN v torek predstavil namestnik odposlanca za Bližnji vzhod Ramiz Alakbarov, ki je opozoril, da je Izrael med decembrom in marcem odobril šest tisoč novih stanovanjskih enot za Jude na Zahodnem bregu.

Opozoril je, da se nasilje proti Palestincem nadaljuje, izraelske naselitvene dejavnosti pa da ogrožajo možnost vzpostavitve neodvisne palestinske države in spodkopavajo pravico Palestincev do samoodločbe.

Pred zasedanjem je osem držav članic Varnostnega sveta – Bahrajn, Danska, Francija, Grčija, Latvija, Pakistan, Somalija in Velika Britanija – v skupni izjavi ponovilo svoje odločno nasprotovanje priključitvi kateregakoli palestinskega ozemlja Izraelu in prisilnim izselitvam Palestincev.

Ameriški veleposlanik pri ZN Mike Walz je medtem nizal obtožbe na račun palestinskega islamističnega gibanja Hamas. Zatrjeval je tudi, da se je humanitarna pomoč Gazi izjemno povečala in da so Palestinci v zadnjih 16 tednih vsak teden dobili štiri tisoč tovornjakov pomoči. Omenil je tudi, da so države na prvem zasedanju Odbora za mir v Gazi obljubili skupaj več kot sedem milijard dolarjev za obnovo.

Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija pa je poudaril, da so Izraelci od začetka vojne proti Iranu za 80 odstotkov povečali število kontrolnih točk po Zahodnem bregu, narašča število nezakonitih zaplemb palestinskih zemljišč, judovski naseljenci na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu pa so oboroženi do zob.

Predstavnik Francije Jerome Bonnafont je zahteval hitro razorožitev Hamasa v Gazi, obenem pa obsodil izraelske naselitvene dejavnosti ter potrdil, da bo Francija nasprotovala vsem poskusom priključitve palestinskih ozemelj. Obsodil je tudi izraelsko zadrževanje palestinskih sredstev.

Prvič se je oglasil tudi visoki predstavnik Trumpovega odbora za mir v Gazi Nikolaj Mladenov, ki je poročal, da se v Gazi že vzpostavljajo prehodne ustanove. Nastop je izkoristil za kritiko Varnostnega sveta, ki naj bi bil dolga leta preveč popustljiv do skrajnežev in ekstremistov v Gazi. "Tranzicija v Gazi bo morala to pomanjkljivost odpraviti z razorožitvijo skrajnežev, obnovo in zoperstavljanjem ideologijam, ki podžigajo nasilje," je dejal.

7.51 Direktor Shella: Evropa lahko kmalu ostane brez goriva

Zaradi poglabljanja krize na Bližnjem vzhodu bi lahko Evropi že prihodnji mesec grozilo pomanjkanje goriva, je opozoril glavni izvršni direktor Shella Wael Sawan. Svetovno pomanjkanje nafte in plina je dele Azije že prisililo k zmanjšanju porabe energije, posledice pa se bodo po njegovem mnenju v nekaj dneh razširile na Zahod.

Več v prispevku:

Novice Direktor Shella: Evropa lahko kmalu ostane brez goriva

7.40 Iran naznanil odprtje Hormuške ožine za nesovražna plovila

Skozi Hormuško ožino lahko plujejo ladje, ki niso sovražne in ne podpirajo vojaških akcij proti Teheranu, je v torek zvečer sporočila misija Irana pri Združenih narodih. Plovila morajo upoštevati iranske varnostne predpise in se pred prehodom ožine uskladiti s pristojnimi iranskimi oblastmi, so pojasnili po poročanju tujih tiskovnih agencij.

Iran je odprtje strateško pomembne ožine naznanil, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump v torek dejal, da je od islamske republike prejel zelo dragoceno darilo, a ni razkril podrobnosti. Ob vztrajanju novinarjev je odvrnil le, da je povezano z nafto in plinom oziroma Hormuško ožino.

Iran se je na napade, ki so jih konec februarja proti njemu začeli Izrael in ZDA, odzval z močno omejitvijo prometa skozi Hormuško ožino, skozi katero poteka petina svetovnega tranzita surove nafte. Cene nafte so zato močno narasle. Foto: Reuters

Trump je v noči na nedeljo zagrozil, da bodo ZDA uničile iransko energetsko infrastrukturo, če Iran v 48 urah ne bo odprl Hormuške ožine. Kasneje je oznanil, da je po produktivnih pogovorih z Iranom obrambnemu ministrstvu odredil, naj preloži vsakršne napade na iranske elektrarne in energetsko infrastrukturo za pet dni, medtem ko se nadaljujejo pogajanja s Teheranom o celoviti in popolni rešitvi konflikta. Teheran je v ponedeljek napovedal, da je v primeru nadaljnjih groženj ZDA pripravljen uporabiti plavajoče morske mine in z njimi posejati celotno Hormuško ožino, s čimer bi lahko dodatno oviral ladijski promet skozi njo.

7.30 Iran se posmehuje ameriškemu predlogu o prekinitvi ognja

Iran se še naprej posmehuje ameriškim prizadevanjem za posredovanje pri prekinitvi ognja, čeprav ameriški predsednik Donald Trump trdi, da tečejo pogovori, poroča Associated Press.

V vnaprej posneti izjavi, ki jo je predvajala iranska državna televizija, je podpolkovnik Ebrahim Zolfagari izjavil, da se je strateška moč Združenih držav Amerike spremenila v strateški neuspeh.

"Če bi bili resnično svetovna velesila, kot trdite, bi se že izvlekli iz tega kaosa. Ne poskušajte prikazati svojega poraza kot dogovor. Čas za vaše prazne obljube je mimo." "So se vaši notranji konflikti stopnjevali do te mere, da se pogajate sami s seboj?" je vprašal in dodal: "Naše stališče je od prvega dne enako in bo tako tudi ostalo: nekdo, kot smo mi, se nikoli ne bo strinjal z dogovorom z nekom, kot ste vi. Ne zdaj, nikoli."

🇮🇷🇺🇸 Mocking Trump, the Spokesperson of the Khatam al-Anbiya Central Headquarters, Lieutenant Colonel Ebrahim Zolfaghari, whle addressing the United States, says that US is negotiating with itself:

Do not call your defeat an agreement. Neither will your investments in the region… pic.twitter.com/gWP9hMFnIt

— The Daily News (@DailyNewsJustIn) March 25, 2026

ZDA naj bi po poročanju več medijev Iranu predložile načrt za končanje vojne v 15 točkah, ki med drugim predvideva odprtje Hormuške ožine in predajo obogatenega urana v zameno za odpravo sankcij proti islamski republiki. Načrt naj bi Teheranu posredoval Pakistan, ki se je pred tem ponudil za gostitelja mirovnih pogovorov med vpletenimi državami.

O načrtu, ki naj bi ga ZDA posredovale Iranu, med drugim poročajo časnik New York Times, medij Axios, agencija Reuters in izraelski medij Channel 12. Glede na poročila naj bi ameriški predsednik Donald Trump Teheranu predlagal enomesečno prekinitev ognja, med katero bi strani razpravljali o predlogu, ki vključuje predajo iranskega obogatenega urana in prepoved nadaljnje bogatitve.

Iran bi v skladu z načrtom zagotovil varno plovbo plovil prek Hormuške ožine, ključne za transport energentov. V zameno bi odpravili vse sankcije, ki so v različnih oblikah v veljavi že leta, poročanje izraelskega medija povzema francoska tiskovna agencija AFP. Iran bi poleg tega prejel pomoč pri razvoju jedrske energije v civilne namene v Bušerju, pomembni jedrski elektrarni še iz obdobja pred islamsko revolucijo leta 1979.

Spremembe režima kljub predhodnim napovedim Trumpa in izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja domnevni načrt ne omenja, temveč predvideva ohranitev islamske republike. Načrt naj bi Teheranu predal Pakistan, ki se je pred tem ponudil za posrednika v pogovorih med predstavniki Irana in ZDA.

Trump je v torek v Beli hiši zatrdil, da pogajanja med ZDA in Iranom potekajo, v njih pa naj bi med drugim sodeloval tudi podpredsednik ZDA JD Vance. Izrazil je prepričanje, da bosta strani dosegli dogovor. Poročila o predlogu ZDA in morebitnih pogovorih med stranema so prispevale k padcu cen nafte.

7.00 Hezbolah proti Izraelu izstrelil 30 raket 

Libanonski Hezbolah je v zadnji uri izstrelil 30 raket proti Izraelu, poroča Channel 12.

Napadi so sprožili opozorilne sirene pred zračnimi napadi na severu Izraela, vključno z mestom Safed.

6.45  Izraelski napad na Hezbolah

Izraelske zračne sile so ponoči zadele dodatno infrastrukturo teroristične organizacije Hezbolah, vključno z drugim protitankovskim položajem, s katerega je Hezbolah načrtoval napad na njihove sile na tem območju.

"Izraelske obrambne sile še naprej odločno ukrepajo proti teroristični organizaciji Hezbolah, ki se je odločila pridružiti konfliktu in delovati pod okriljem iranskega režima, in ne bodo dovolile, da bi bili državljani Izraela ogroženi", je sporočila izraelska vojska.

Bejrut, Libanon Foto: Reuters

6.35 Ameriškemu senatu ponovno ni uspelo ustaviti vojne proti Iranu

Za resolucijo je glasovalo 46 demokratov in republikanec Rand Paul, proti njej pa 52 republikancev in demokrat John Fetterman. "Ta vojna je povsem nesmiselna," je pred glasovanjem izjavil demokrat Chris Murphy, poroča televizija ABC.

V tej vojni je do zdaj umrlo 13 ameriških vojakov, 290 pa jih je bilo ranjenih, je v torek povedal tiskovni predstavnik ameriškega južnega poveljstva Tim Hawkins. Od 290 ranjenih se jih je do zdaj na dolžnost vrnilo že 255.

Ameriški mediji poročajo, da Pentagon proti Iranu pošilja del 82. zračne divizije, ki je usposobljena za hitra posredovanja iz zraka. Uradne potrditve v torek še ni bilo. Televizija CBS na podlagi svojih vojaških virov poroča o manj kot 1.500 vojakih, Politico je poročal o 3.000, tiskovna agencija AP pa o 1.000 vojakih.

Ameriški predsednik Donald Trump je sicer v torek povedal, da že potekajo pogajanja z Iranom, v katerih naj bi ZDA zastopali njegov zet Jared Kushner, odposlanec Steven Witkoff, podpredsednik ZDA JD Vance in državni sekretar Marco Rubio.

Novice Je ameriška vojska naletela na veliko težavo?

Novice Netanjahu naj bi prepričal Trumpa, da se bo z napadom na Iran vpisal v zgodovino

Novice Iranci Trumpa postavili na laž: "To je še en poraz za Satana"