Torek, 24. 3. 2026, 13.16
1 mesec, 2 tedna
Vojna v Iranu
Netanjahu naj bi prepričal Trumpa, da se bo z napadom na Iran vpisal v zgodovino
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,48
V Tel Avivu in osrednjem Izraelu so se navsezgodaj oglasile sirene za zračni napad, potem ko je Izrael sporočil, da so zaznali izstrelitve raket iz Irana. Reuters medtem poroča, da je izraelski premier Benjamin Netanjahu ameriškega predsednika Donalda Trumpa prepričal o napadu na Iran, češ da bi bil to zgodovinski dosežek. Trump še vedno trdi, da se pogaja z Iranci, na Bližnji vzhod pa naj bi prišlo nekaj tisoč pripadnikov ameriške elitne zračnodesantne 82. divizije. Iz Irana pa so zvečer sporočili, da bodo ladje, ki ne pripadajo sovražnim državam, lahko plule skozi Hormuško ožino.
21.26 Iran: Ladje, ki niso sovražne, lahko plujejo skozi Hormuško ožino
21.11 Trump trdi: Pogajanja z Iranom v teku
20.55 ZDA naj bi na Bližnji vzhod poslale še tisoče vojakov
15.10 Libanon odvzel akreditacijo iranskemu veleposlaniku
13.10 Iran ima še tisoč raket
12.30 Kac: Izraelska vojska bo v Libanonu nadzorovala območje do reke Litani
11.19 Je ta skupina nova grožnja za Evropo? "To je zadnje opozorilo."
10.45 Napadi na severu in zahodu Iraka zahtevali smrtne žrtve
9.30 Von der Leyen poziva k takojšnjemu koncu sovražnosti na Bližnjem vzhodu
9.10 Ukrajina v Varnostnem svetu ZN opozorila na sodelovanje Rusije in Irana
8.30 Raketa s stokilogramsko bojno glavo zadela Tel Aviv
7.20 Izraelski napad blizu Bejruta zahteval dve smrtni žrtvi
6.30 Reuters: Netanjahu je prepričal Trumpa, da bo z napadom na Iran pisal zgodovino
6.00 V Tel Avivu so se oglasile sirene
21.26 Iran: Ladje, ki niso sovražne, lahko plujejo skozi Hormuško ožino
Iran je zvečer sporočil, da bo "nesovražnim" ladjam dovoljen prehod skozi Hormuško ožino, poroča Financial Times. Poročilo navaja, da je Iran državam članicam Mednarodne pomorske organizacije (IMO) poslal pismo, v katerem je izjavil, da lahko "nesovražne ladje" prečkajo Hormuško ožino "v sodelovanju z iranskimi oblastmi".
V pismu je Iran tudi navedel, da ladje, povezane z ZDA in Izraelom, pa tudi "druge strani, vpletene v agresijo", niso upravičene do prehoda.
Hormuška ožina
21.11 Trump trdi: Pogajanja z Iranom v teku
Ameriški predsednik Donald Trump je danes v Beli hiši zatrdil, da pogajanja med ZDA in Iranom potekajo "prav zdaj". Dejal je tudi, da je od islamske republike prejel darilo, vredno veliko denarja, vendar podrobnosti ni razkril. Na vztrajanje novinarjev je odvrnil le, da je povezano z nafto in plinom oziroma Hormuško ožino.
"Ne bom vam povedal, kaj je darilo, ampak je zelo velika nagrada," je dejal Trump, ko je odgovarjal na vprašanje, ali verjame, da se Iranci pogajajo v dobri veri. "Ne zaupam nikomur, ampak so nam dali darilo, ki je prispelo danes," je odvrnil po poročanju ameriških medijev.
Na vztrajanje novinarjev, naj razkrije podrobnosti, je odgovoril, da je darilo povezano z nafto in plinom oziroma Hormuško ožino, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Kar so storili, je lepo. Zame to pomeni, da delamo s pravimi ljudmi," je dejal. Trump se je z novinarji pogovarjal med prisego novega ministra za domovinsko varnost Markwayna Mullina. Trump trdi tudi, da si Iran želi dogovora.
Ameriško stran naj bi v pogajanjih zastopali odposlanec Steve Witkoff, Trumpov zet Jared Kushner, državni sekretar Marco Rubio in podpredsednik ZDA JD Vance.
20.55 ZDA naj bi na Bližnji vzhod poslale še tisoče vojakov
Pentagon naj bi na Bližnji vzhod poslal na tisoče vojakov iz elitne 82. zračnodesantne divizije, sta za Reuters povedala dva vira, seznanjena z zadevo, kar še dodatno prispeva k množičnemu kopičenju vojaških sil, čeprav si Trumpova administracija očitno prizadeva za pogovore z Iranom.
Pripadniki 82. ameriške zračnodesantne divizije leta 2022.
Wall Street Journal poroča podobno in navaja tri tisoč dodatnih vojakov. Pisni ukaz za pošiljanje vojakov iz 82. zračnodesantne enote ameriške vojske naj bi bil objavljen v prihodnjih urah, sta za časopis povedala dva ameriška uradnika. Ni jasno, kam v regijo bodo vojaki poslani in kdaj bodo tja prispeli.
To sledi poročilom z dne 13. marca o tem, da je bilo v regijo poslanih pet tisoč ameriških marincev in mornarjev ter amfibijska jurišna ladja. Donald Trump je večkrat vztrajal, da ne želi ameriških vojakov na terenu v Iranu – vendar te možnosti tudi ni izključil.
15.10 Libanon odvzel akreditacijo iranskemu veleposlaniku
Libanon je odvzel akreditacijo novemu iranskemu veleposlaniku v Bejrutu, ki ima do nedelje čas, da zapusti državo, so danes sporočili z libanonskega zunanjega ministrstva. Dodali so, da so zaradi iranskega kršenja diplomatskih norm na posvet v domovino poklicali libanonskega veleposlanika v Iranu, poročajo tuje tiskovne agencije.
Odločitev Bejruta sledi obtožbam na račun iranske revolucionarne garde, da vodi operacije, ki jih libanonsko proiransko gibanje Hezbolah izvaja z ozemlja Libanonu proti Izraelu.
Libanonsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da so na pogovor poklicali iranskega odpravnika poslov in ga seznanili z odločitvijo, da je iranski veleposlanik v Libanonu Mohamad Reza Raeuf Šeibani, ki je bil imenovan februarja, razglašen za nezaželeno osebo in da mora do nedelje oditi iz države.
13.10 Iran ima še tisoč raket
Na začetku vojne je imel Iran približno 2.500 balističnih raket, ki bi jih lahko izstrelil iz tovornjakov ali iz podzemnih silosov, poroča Sky News, ki se sklicuje na izraelski možganski trust Alma.
Fotografija iranske rakete je simbolična.
Raziskovalni center v novem poročilu ocenjuje, da ima Iran zdaj približno tisoč raket. Ob koncu 12-dnevne vojne junija lani je Alma poročala, da ima Iran še približno 1.500 raket. V osmih mesecih, ki so sledili, je Iran lahko proizvedel dodatnih tisoč, kar kaže na to, da bi Teheran lahko hitro dopolnil svoje zaloge.
12.30 Kac: Izraelska vojska bo v Libanonu nadzorovala območje do reke Litani
Izraelska vojska, ki nadaljuje boj proti proiranskemu gibanju Hezbolah, bo prevzela nadzor nad južnim Libanonom do reke Litani, je danes dejal izraelski obrambni minister Izrael Kac. Finančni minister Bezalel Smotrič pa je v ponedeljek dejal, da bi morala biti meja med državama na reki Litani, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Pet mostov čez Litani, ki jih je Hezbolah uporabljal za tihotapljenje teroristov in orožja, je bilo razstreljenih, preostale mostove in varnostno območje do reke Litani pa bo nadzorovala izraelska vojska," je Kac povedal med srečanjem z vojaškimi poveljniki v Tel Avivu.
Kot je dodal Kac, se več sto tisoč prebivalcev južnega Libanona, ki so bili v zadnjem mesecu razseljeni zaradi vojne, ne bo vrnilo na območje južno od reke Litani, dokler ne bo zagotovljena varnost prebivalcev severa Izraela.
Izraelski skrajno desni finančni minister Bezalel Smotrič je medtem v ponedeljek dejal, da bi morala biti nova meja med Izraelom in Libanonom na reki Litani. Trenutna izraelska vojaška operacija v Libanonu "se mora končati s temeljno spremembo razmer: reka Litani mora biti nova meja" med državama, je po poročanju italijanske tiskovne agencije dejal Smotrič. Zavzel se je za to, da bi območje do reke Litani v južnem Libanonu postalo "sterilno varnostno območje".
Izrael in Hezbolah sta novembra 2024 po približno enem letu vojne dosegla dogovor o premirju, vendar je Izrael nadaljeval napade na jug Libanona. Sporazum je določal tudi razorožitev Hezbolaha in njegov umik na sever od reke Litani, približno 30 kilometrov od libanonsko-izraelske meje, kar se po navedbah Izraela ni zgodilo. Po začetku ameriško-izraelskih napadov na Iran konec februarja je Hezbolah sprožil napade na Izrael, izraelska vojska pa je odgovorila z zračnimi napadi in kopenskimi operacijami v Libanonu.
11.19 Je ta skupina nova grožnja za Evropo? "To je zadnje opozorilo."
Za požig štirih reševalnih vozil pred sinagogo v severozahodnem Londonu naj bi bila odgovorna z Iranom povezana skupina Harakat Ašab al Jamin al Islamija, ki do pred nekaj tedni ni imela znane zgodovine ali prisotnosti v nobeni protiteroristični bazi podatkov, poroča Telegraph.
Podrobnosti v prispevku:
10.45 Napadi na severu in zahodu Iraka zahtevali smrtne žrtve
V raketnem napadu v Kurdistanu na severu Iraka je bilo danes ubitih šest pripadnikov iraških kurdskih varnostnih sil, so sporočile tamkajšnje oblasti. Odgovornost za napad so pripisale Iranu. Z Iranom povezane milice v Iraku so medtem sporočile, da je v ameriškem napadu na eno od njihovih postojank na zahodu države umrlo 14 ljudi.
Iraški Kurdistan je potrdil, da je bilo v raketnih napadih na območju Soran ob meji z Iranom danes ubitih šest pešmerg, pripadnikov oboroženih sil te avtonomne regije na severu Iraka, ki meji na Iran. Trideset ljudi je bilo ranjenih. Odgovornost za napade so pripisali Iranu, ki naj bi na kurdske borce izstrelil šest raket. Ministrstvo za pešmerge je v sporočilu za javnost tudi obsodilo "podlo dejanje agresije /.../, daleč od vsakršnega načela dobrega sosedstva", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Z Iranom povezane milice v Iraku, Ljudske mobilizacijske sile, so medtem sporočile, da je v ameriškem zračnem napadu na eno od njihovih postojank na zahodu države umrlo 14 njihovih članov. Med žrtvami je bil tudi poveljnik operacij v provinci Anbar na zahodu države, so pojasnili po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.
9.30 Von der Leyen poziva k takojšnjemu koncu sovražnosti na Bližnjem vzhodu
Predsednica Evropske unije Ursula von der Leyen je danes pozvala k takojšnjemu prenehanju sovražnosti na Bližnjem vzhodu. Pri tem je na novinarski konferenci z avstralskim premierjem Anthonyjem Albanesejem v Canberri izpostavila kritično stanje v svetovnih dobavnih verigah energije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Von der Leyen je poudarila, da vsi čutimo vpliv vojne na cene plina in nafte v naših podjetjih in družbah. "Izredno pomembno je, da dosežemo rešitev, o kateri se pogajamo, in s tem končamo sovražnosti, ki jih vidimo na Bližnjem vzhodu," je dodala.
V govoru pred avstralskim parlamentom je predsednica Evropske komisije opozorila, da Evropi zaradi vse večje svetovne nestabilnosti grozijo nevarne razmere, in pozvala k tesnejšemu sodelovanju z Avstralijo pri reševanju skupnih izzivov. "Svet, v katerem živimo, je krut in neusmiljen. Zdi se, da je obrnjen na glavo," je dejala ter opozorila, da naraščajoče geopolitične in gospodarske napetosti postavljajo pod vprašaj marsikaj, kar je do zdaj veljalo za dejstvo. "Svet se je spremenil, a lahko izbiramo, kako bomo oblikovali svoj odziv," je dejala, kot so sporočili iz Evropske komisije.
Von der Leyen je poudarila, da geografska oddaljenost držav, kot je Avstralija, ne ščiti več pred svetovnimi grožnjami, pri čemer je navedla doseg sodobne tehnologije. V tem kontekstu je poudarila potrebo po okrepitvi kolektivne odpornosti in poglobitvi sodelovanja med zavezniki, pri čemer je dodala, da sta evropska in avstralska varnost tesno povezani. "Ko stojimo drug ob drugem, smo močnejši," je dejala.
Evropska unija in Avstralija sta sicer danes v Canberri dosegli dogovor o trgovinskem sporazumu ter sporazumu o krepitvi sodelovanja na področju varnosti in obrambe. V okviru drugega bosta EU in Avstralija okrepili izmenjavo obveščevalnih podatkov. S tem naj bi se zoperstavili globalnim varnostnim grožnjam ter poglobili sodelovanje v boju proti radikalizaciji na spletu in financiranju terorizma.
9.10 Ukrajina v Varnostnem svetu ZN opozorila na sodelovanje Rusije in Irana
Andrij Melnik
Ukrajinski veleposlanik pri Združenih narodih Andrij Melnik je v ponedeljek v Varnostnem svetu ZN obtožil Rusijo, da Iranu pomaga v vojni proti Izraelu ter ZDA z obveščevalnimi podatki in droni, s katerimi Teheran tudi napada arabske države. Številne države so bile ob tem kritične do Rusije v zvezi z vojno v Ukrajini.
Melnik je obsodil besede ruskega predstavnika o "ubogih Rusih, ki trpijo zaradi vojne v Ukrajini", kot da bi bila Ukrajina tista, ki je napadla sosednjo državo. "Dovolj je stokanja in laganja, poberite se iz Ukrajine," je dodal v ruščini.
Rosemary DiCarlo
Generalna podsekretarka ZN za politične zadeve Rosemary DiCarlo je dejala, da so od začetka ruskega napada minila štiri leta, ki so prinesla 1.500 dni smrti, uničevanja in obupa. "Nasilje je hujše kot kadarkoli do zdaj," je dejala in naštela potrjenih 15.364 smrtnih žrtev med civilisti, od tega 775 otrok. Samo februarja je bilo ubitih 188 civilistov.
Tom Fletcher
Namestnik generalnega sekretarja ZN za humanitarne zadeve Tom Fletcher pa je dejal, da se ruski napadi na civilne cilje v Ukrajini krepijo. Varnostni svet ZN je pozval, naj se zavzame za zaščito civilistov, česar pa zaradi ruskega veta ne gre pričakovati.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je medtem trdil, da želi Ukrajina na vsak način ostati v središču pozornosti in opozarjati svoje zahodne sponzorje, kako jim lahko koristi.
Nebenzija je evropske države obtožil, da navijajo za vojno in skušajo utišati tiste, ki ji nasprotujejo.
Predstavniki več evropskih držav, med njimi Poljske, Finske, Estonije in Latvije, so trdili ravno nasprotno ter pozivali Rusijo, naj odneha in se umakne iz Ukrajine. Predstavnik EU Stavros Lambrinidis je opozoril, da je početje Rusije vojni zločin, zaradi katerega bodo njeni predstavniki morali odgovarjati, estonski veleposlanik Rein Tammsaar pa je pozval k ustanovitvi posebnega sodišča za preganjanje ruske agresije.
Kitajski predstavnik Sun Lei je medtem pozval k politični rešitvi ter ni delal večjih razlik med državo agresorko in napadeno državo. Namestnik državnega sekretarja ZDA Christopher Landau pa je dejal, da vojna tako Ukrajino kot Rusijo veliko stane, pri čemer ZDA skušajo obe strani prepričati, da je mir boljši od nadaljevanja spopadov.
8.30 Raketa s stokilogramsko bojno glavo zadela Tel Aviv
Iranska raketa s stokilogramsko bojno glavo je danes zjutraj zadela majhno ulico v središču Tel Aviva in povzročila veliko gmotno škodo.
Šesti val iranskih napadov od polnoči je po neposrednem zadetku povzročil ogromno škodo na treh stavbah in bližnjih vozilih. Avtomobili so popolnoma uničeni, bližnje stavbe so močno poškodovane. O hujših poškodbah prebivalcev poročil ni. Štirje ljudje so poiskali pomoč zaradi zelo blagega vdihavanja dima. Izraelska služba Magen David Adom je sporočila, da je bilo na štirih lokacijah v mestu lažje poškodovanih najmanj šest ljudi.
Posnetki s kraja dogodka prikazujejo močno poškodovane stavbe in več vozil, medtem ko se nad deli Tel Aviva dviga gost dim.
7.20 Izraelski napad blizu Bejruta zahteval dve smrtni žrtvi
Izrael je vso noč nadaljeval napade na južna predmestja libanonske prestolnice. V napadu na kraj Bšamun jugovzhodno od Bejruta sta bila po navedbah libanonskega ministrstva za zdravje danes ubita dva človeka, pet ljudi pa je bilo ranjenih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Bšamun leži na goratem območju, kjer prevladuje verska manjšina druzov, in ne velja za eno tradicionalnih trdnjav proiranskega šiitskega gibanja Hezbolah, ki jih običajno napada Izrael.
Libanonska tiskovna agencija National News Agency (NNA) poroča, da so izraelska vojaška letala ponoči izvedla tudi napade na sedem območij v južnih predmestjih Bejruta, med drugim tudi na avtocesto.
Spopadi med Izraelom in Hezbolahom so znova izbruhnili v začetku meseca, nekaj dni po ameriško-izraelskih napadih na Iran, na katere se je Hezbolah odzval z izstreljevanjem raket na Izrael. Obnovitev sovražnosti je uničila novembra 2024 dogovorjeno prekinitev ognja med Izraelom in šiitskim gibanjem.
Od začetka vojne na Bližnjem vzhodu je bilo v Libanonu po podatkih tamkajšnjih oblasti, ki jih navaja AFP, ubitih več kot 1.030 ljudi.
6.30 Reuters: Netanjahu je prepričal Trumpa, da bo z napadom na Iran pisal zgodovino
Agencija Reuters poroča, da se je manj kot 48 ur pred začetkom ameriško-izraelskega napada na Iran izraelski premier Benjamin Netanjahu po telefonu pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljal o razlogih za začetek kompleksne vojne.
Tako Trump kot Netanjahu sta iz obveščevalnih poročil vedela, da se bodo iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, in njegovi ključni pomočniki kmalu sestali v njegovem kompleksu v Teheranu, zaradi česar bi bili ranljivi za napad, katerega cilj je odstranitev vodstva. Vendar pa nove informacije, kot trdijo trije viri, ki so bili seznanjeni s klicem, kažejo, da je bil sestanek prestavljen s sobote zvečer na soboto zjutraj. O tem klicu še ni poročil, še poroča Reuters.
Reuters ni mogel ugotoviti, kako je Netanjahujev argument vplival na Trumpa, vendar je bil klic zadnji poziv izraelskega voditelja njegovemu ameriškemu kolegu. Trije viri, seznanjeni s klicem, menijo, da je bil to razlog za Trumpovo končno odločitev, da 27. februarja odredi operacijo Epski bes.
6.00 V Tel Avivu so se oglasile sirene
V Tel Avivu in osrednjem Izraelu so se zjutraj oglasile sirene. Vojska je sporočila, da so iz Irana zaznali izstrelitve raket.
