Trgovinski predstavnik ZDA posvaril Evropo: To ne bi bilo pametno

19.03 Trgovinski predstavnik ZDA svari Evropo pred uporabo t.i. trgovinske bazuke

Trgovinski predstavnik ZDA Jamieson Greer je evropske države posvaril, naj ne uporabijo instrumenta EU za zaščito pred gospodarsko prisilo (ACI) oziroma t. i. trgovinske bazuke, ki se omenja med možnimi ukrepi EU v odziv na ameriške grožnje s carinami v zvezi z Grenlandijo. "Vsaka država bo storila tisto, kar je v njenem nacionalnem interesu, in to prinaša določene posledice," je ob robu Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v Davosu povedal Greer in dodal, da uporaba instrumenta ACI "ne bi bila pametna", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Mehanizem, znan tudi kot t. i. trgovinska bazuka, Evropski uniji omogoča uvedbo protiukrepov, kadar tretje države izvajajo gospodarski pritisk za vsiljevanje političnih odločitev EU ali njenim članicam. EU do zdaj še ni uporabila tega instrumenta, ki pred dejansko uveljavitvijo ukrepov zahteva več dodatnih korakov.

Za uporabo ACI se je danes v svojem nagovoru v Davosu znova zavzel francoski predsednik Emmanuel Macron, medtem ko vse več politikov v Evropi poziva k ostrejšemu odzivu na pritiske in izsiljevanje ZDA in predsednika Donalda Trumpa. Ta je nedavno zagrozil z uvedbo carin v višini do 25 odstotkov na uvoz iz osmih evropskih držav, ki so v okviru izvidniške misije na Grenlandijo poslale svoje vojake. Ameriški minister za trgovino Howard Lutnick je medtem danes v okviru ene izmed razprav na forumu v Davosu pozval evropske države, naj se umirijo.

Kakršenkoli evropski odgovor na ameriške carine z lastnimi ukrepi bi po njegovem pomenil spremembo v trgovinskem dogovoru med EU in ZDA, ki je bil sprejet julija lani in je omejil ameriške carine na uvoz večine blaga iz EU na največ 15 odstotkov. Lutnick je danes povedal, da morebitne spremembe dogovora "ne bi koristile Evropi". Greer je dodal še, da trgovinski partnerji ZDA pod Trumpom ne bi smeli avtomatično predvidevati, da bo ameriški trg ves čas dostopen vsem, temveč se bo odprtost ali zaprtost trgov v ZDA sproti prilagajala političnim ciljem.

15.58 Premierja Danske in Grenlandije za odločen odziv v primeru eskalacije groženj ZDA

Danska premierka Mette Frederiksen se je danes zavzela za odziv Evrope v morebitni trgovinski vojni proti ZDA, potem ko je predsednik Donald Trump okrepil težnje po prevzemu Grenlandije in več evropskim državam zagrozil z uvedbo carin. Grenlandski premier Jens Frederik Nielsen pa je dejal, da morajo biti pripravljeni na vse scenarije.

"Če bo katera koli država začela trgovinsko vojno proti nam, česar resnično ne priporočam, se bomo kot Evropa seveda morali odzvati. To preprosto moramo storiti," je Frederiksen povedala v nagovoru v danskem parlamentu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ob tem je poudarila, da Evropa in Danska nista nikoli "iskali konflikta", najhujše pa po njenih besedah morda šele prihaja.

"Lahko se pogajamo o vsem, kar je politično, vključno z varnostjo, naložbami in gospodarstvom, vendar pa se ne moremo pogajati o naših najosnovnejših vrednotah: suverenosti, identiteti naše države, naših mejah in naši demokraciji," je danes še dejala Frederiksen.

Grenlandski premier Nielsen pa je povedal, da se mu vojaški napad na Grenlandijo s strani ZDA ne zdi verjeten, vendar ničesar ne gre izključiti, pri čemer se je skliceval tudi na Trumpove besede. "Zato moramo biti pripravljeni na vse možnosti, pri čemer poudarjam: Grenlandija je članica zveze Nato in če bi prišlo do eskalacije, bi to imelo posledice za ves svet," je dodal.

15.02 Evropski poslanci za odločnejši upor na grožnje ZDA v zvezi z Grenlandijo

Evropski poslanci so se v današnji razpravi glede Grenlandije v luči groženj ZDA s carinami in izražanju teženj po prevzemu arktičnega otoka, ki kot avtonomno ozemlje spada pod Dansko, zavzeli za odločnejši upor Evrope proti pritiskom ZDA. Številni so obsodili ameriške oblasti ter poudarili pomen suverenosti Danske in Evrope. Poslanci Evropskega parlamenta so v razpravi o ozemeljski celovitosti in suverenosti Grenlandije in Danske ter odzivu EU na poskuse izsiljevanja s strani ZDA na zasedanju v Strasbourgu večinoma poudarjali, da se mora Evropa odzvati enotno in bolj odločno.

Številni so kritizirali ravnanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, pri čemer so nekateri podprli tudi dialog in usklajevanje, spet drugi pa obsodili evropsko podrejanje ZDA. Več poslancev je izpostavilo tudi pomen spoštovanja mednarodnega prava, strateški pomen Arktike in potrebo po krepitvi evropskega vpliva, varnosti in obrambe – tako na skrajnem severu kot na splošno.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je poudarila, da Grenlandija pripada njenim prebivalcem, ki morajo sami odločati o prihodnosti otoka. Dodala je, da "suverenost ni naprodaj", česar po njenih besedah ne morejo spremeniti grožnje s carinami ali vojaškim posredovanjem. Menila je še, da mora biti evropski odziv na grožnje ZDA umirjen in realističen, Evropska unija pa si ne želi spopadov ali prepirov, vendar bo Grenlandiji in Danski stala ob strani ter ima orodja, ki jih lahko uporabi v odzivu na pritiske ZDA.

Danski evroposlanec Henrik Dahl iz vrst največje politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) je ocenil, da pri sporu glede Grenlandije ne gre le za pritisk na majhno suvereno državo s strani svetovne velesile, temveč na sama načela sodelovanja in medsebojnega spoštovanja med državami. "Najbližji zaveznik Evrope je Evropa sama," je dejala danska evroposlanka Christel Schaldemose (S&D) in podobno kot Kallas poudarila, da Grenlandija ni naprodaj, suverenosti pa se ne da kupiti. Zavzela se je za odločnejši odziv EU na grožnje ZDA.

Vodja skrajno desne politične skupine Domoljubi za Evropo (PfE), francoski evroposlanec Jordan Bardella, pa je dejal, da pri Grenlandiji ne gre le za diplomatski zaplet, temveč preizkus moči EU in njene sposobnosti samoobrambe. Dodal je, da se Evropa ne sme ukloniti izsiljevanju. Danski evroposlanec Anders Vistisen (PfE) je ostro napadel Trumpa, ki mu je enako kot v svojem nagovoru v parlamentu pred letom dni namenil sočno kletvico.

"Roke stran od Grenlandije," pa je Trumpu sporočil danski evroposlanec Villy Soevndal (Zeleni) ter pozval ameriški kongres in prebivalce ZDA, naj jasno in glasno izrazijo svoje nestrinjanje s predsednikovimi politikami.

Več poslancev je v razpravi poudarilo, da je EU gospodarska velesila, ki se lahko upre ZDA, če uporabi moč svojega trga in regulacij. Nekateri so se zavzeli tudi za uporabo instrumenta za zaščito pred gospodarsko prisilo (ACI) oziroma t. i trgovinske bazuke. Gre za mehanizem, ki uniji omogoča uvedbo protiukrepov, kadar tretje države izvajajo gospodarski pritisk za vsiljevanje političnih odločitev EU ali njenim članicam.

14.52 Lavrov zavrnil Trumpovo trditev, da Rusija predstavlja grožnjo Grenlandiji

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes v Moskvi zavrnil trditev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da Rusija predstavlja varnostno grožnjo Grenlandiji, poročajo tuje tiskovne agencije. Ob tem pa je dodal, da Grenlandija ni naravni del Danske, temveč je kolonialna pridobitev.

Lavrov je na tradicionalni novinarski konferenci ob začetku leta izrazil prepričanje, da uradniki v Washingtonu vedo, da Rusija ne načrtuje prevzema Grenlandije. Ob tem je zagotovil, da Moskva kljub temu spremlja razvoj dogodkov, povezanih s Trumpovim prizadevanjem za prevzem nadzora nad Grenlandijo. "To je nedvomno resna geopolitična situacija," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa ocenil Lavrov.

Lavrov je na tradicionalni novinarski konferenci ob začetku leta izrazil prepričanje, da uradniki v Washingtonu vedo, da Rusija ne načrtuje prevzema Grenlandije. Foto: Reuters

Trump in predstavniki njegove administracije trdijo, da Danska, ki je tako kot ZDA članica zveze Nato, ne bo zmožna ubraniti Grenlandije, če bi Rusija ali Kitajska poskušali zavzeti otok.

Ruski zunanji minister je potegnil vzporednice med Trumpovimi ambicijami po priključitvi Grenlandije zaradi nacionalne varnosti z rusko aneksijo polotoka Krim leta 2014. Po poročanju dpa je dejal, da je bil Krim prav toliko pomemben za rusko varnost, kot je Grenlandija pomembna za varnost ZDA. Mednarodna skupnost sicer ruske priključitve polotoka Krim ne priznava. Lavrov pa je podvomil v zgodovinske vezi med Dansko in Grenlandijo, ki je avtonomno dansko ozemlje. "Grenlandija ni naravni del Danske, je kolonialna pridobitev," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Lavrov.

Moskvo zanima sodelovanje s sosednjimi državami na Arktiki, je še povedal ruski zunanji minister. Območje Arktike je sicer privlačno zaradi tamkajšnjega bogastva naravnih virov.

13.07 Von der Leyen za sodelovanje z ZDA glede Arktike, carine označila za napako

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes na ekonomskem forumu v Davosu ZDA ponudila sodelovanje glede varnosti na Arktiki in obljubila velika vlaganja v Grenlandijo. Posvarila pa je pred dodatnimi carinami za evropske države, ki jih je napovedal ameriški predsednik Donald Trump, in napovedala odločen odziv EU.

Foto: Reuters V svojem govoru je predsednica Evropske komisije omenila velike investicijske projekte na Grenlandiji, ki si jo želi pridobiti Trump, in obljubila sodelovanje z ameriško stranjo. "Z ZDA in vsemi partnerji bomo skupaj delali na širši varnosti v Arktiki. To je jasno v našem skupnem interesu," je dejala.

O konkretnih zneskih ni govorila, je pa med višjimi obrambnimi izdatki izpostavila krepitev zmogljivosti na področju ledolomilcev in druge opreme, nujne za varnost na območju.

Obenem je napovedala dodatno podporo lokalnemu gospodarstvu in infrastrukturi na Grenlandiji ter ponovno potrdila solidarnost EU z Grenlandijo in Dansko. "O suverenosti in celovitosti tega ozemlja se ni mogoče pogajati," je dejala.

Po večkratnih grožnjah ameriškega predsednika v zvezi z Grenlandijo pa je posvarila pred morebitno uvedbo carin, ki jih je napovedal za več evropskih držav, ki so na ta otok poslale svoje vojake. "Predlagane dodatne carine so napaka, zlasti med dolgotrajnimi zavezniki," je menila.

Spomnila je, da sta EU in ZDA julija lani sklenili trgovinski dogovor. "In v politiki, tako kot v poslu, je dogovor dogovor. In ko si prijatelji sežejo v roke, to mora nekaj pomeniti," je dejala. Po potrebi pa bo odziv unije po njenih besedah "nepopustljiv, enoten in sorazmeren".

"Ameriški narod vidimo ne le kot zaveznike, ampak tudi kot prijatelje," je poudarila in Trumpa posvarila pred tem, da odnose med stranema pahne v začaran krog. To bi namreč po njenih besedah pomagalo točno tistim nasprotnikom, ki si jih oboji želijo ohraniti stran od svoje strateške sfere.

Prioriteta unije je sicer glede na navedbe Bruslja, da se v okviru pogovorov z ZDA izogne uvedbi carin. V nasprotnem primeru pa se omenja tudi instrument za zaščito pred gospodarsko prisilo, ki uniji omogoča sprejetje protiukrepov, kadar tretje države izvajajo gospodarski pritisk za vsiljevanje političnih odločitev EU ali njenim članicam.

Trenutno dogajanja v svetu je von der Leyen, ne da bi omenjala Trumpovo politiko, povezala z nujnostjo po izgradnji neodvisnosti Evrope.

"Geopolitični šoki lahko - in morajo - služiti kot priložnost za Evropo. Po mojem mnenju so ogromne spremembe, ki jih doživljamo, priložnost, pravzaprav nuja po izgradnji nove oblike evropske neodvisnosti," je dejala in to povezala tudi z delom na novi varnostni strategiji za Evropo, ki naj bi bila objavljena še letos.

8.40 Trump privolil v srečanje o Grenlandiji v Davosu

Ameriški predsednik Donald Trump je danes na omrežju Truth Social napovedal, da bo ta teden v Davosu, kjer poteka Svetovni gospodarski forum, z več delegacijami razpravljal o Grenlandiji, ki si jo ZDA želijo priključiti.

"Imel sem zelo dober telefonski pogovor z Markom Ruttejem, generalnim sekretarjem Nata, glede Grenlandije. Strinjal sem se s srečanjem različnih strani v Davosu v Švici. Kot sem vsem jasno povedal, je Grenlandija nujna za nacionalno in svetovno varnost. Ni poti nazaj – s tem se vsi strinjajo!" je na omrežju Truth Social zapisal Trump.

Ob tem je dodal, da so ZDA edina sila, ki lahko zagotovi mir po vsem svetu.

7.43 Trump objavil novo sliko in sporočilo

Ameriški predsednik Donald Trump še naprej objavlja fotografije, na katerih brez dvoma evropskim državam sporoča, da nameravajo ZDA priključiti Grenlandijo.

Foto: Truth Social 7.09 Trump: Evropa ne bo pretirano nasprotovala ameriškemu nakupu Grenlandije

Evropski voditelji ne bodo pretirano nasprotovali ameriškemu nakupu Grenlandije, danskega avtonomnega ozemlja, je v ponedeljek izjavil predsednik ZDA Donald Trump, ki je v zadnjem času večkrat izrazil željo po priključitvi tega arktičnega otoka, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Mislim, da ne bodo preveč nasprotovali. Moramo jo imeti. To morajo storiti," je Trump odgovoril na novinarsko vprašanje, kaj namerava povedati evropskim voditeljem, ki nasprotujejo njegovim načrtom glede Grenlandije.

Foto: Reuters Ameriški predsednik je od vrnitve v Belo hišo večkrat izrazil namero po priključitvi Grenlandije zaradi varnostnih interesov in domnevnih groženj Rusije in Kitajske. Napetosti okoli otoka so se v zadnjih dneh še zaostrile, potem ko je Trump dejal, da bodo ZDA prevzele otok zlepa ali zgrda ter ob tem ni izključil prevzema s silo.

V soboto je osmim evropskim državam, ki so kot prve napotile manjše število vojakov na Grenlandijo, celo zagrozil s postopno uvedbo carin v višini do 25 odstotkov, dokler ZDA ne bodo kupile arktičnega otoka.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je medtem v ponedeljek v Davosu, kjer poteka Svetovni gospodarski forum, sestala z delegacijo ameriškega kongresa in ji poudarila, da je treba spoštovati suverenost Grenlandije in Danske.

"To je izredno pomembno za naše čezatlantske odnose. Hkrati je Evropska unija še naprej pripravljena tesno sodelovati z ZDA, Natom in drugimi zavezniki v sodelovanju z Dansko, da bi napredovali v naših skupnih varnostnih interesih," je po srečanju na omrežju X zapisala von der Leyen.

Dodala je, da so razpravljali tudi o prizadevanjih za mir v Ukrajini in gospodarskem sodelovanju.

Novice Danska predlaga, da nadzor na Grenlandiji izvajajo Natove sile

7.06 Evropski poslanci danes o težnjah ZDA po prevzemu Grenlandije

V zadnjih dneh so se še zaostrile napetost zaradi vse izrazitejših teženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi Grenlandije, kar utemeljuje z varnostnimi interesi in domnevnimi grožnjami Rusije in Kitajske. V soboto je Trump osmim evropskim državam, ki so kot prve napotile manjše število vojakov na Grenlandijo, zagrozil s postopno uvedbo carin v višini do 25 odstotkov.

Evropski parlament bi lahko glede na izjave vodij več političnih skupin v odziv na to začasno ustavil izvajanje julija sklenjenega trgovinskega dogovora med EU in ZDA oz. preložil konec januarja predvideno odločanje pristojnega odbora o predlogu za odpravo oziroma znižanje carin na uvoz industrijskega blaga in določenih kmetijskih izdelkov iz ZDA.

Več držav članic EU, tudi Slovenija, poudarja, da so odločitve o statusu arktičnega otoka v izključni pristojnosti Danske in Grenlandije. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je poudarila, da lahko Grenlandija računa na politično, gospodarsko in finančno podporo unije.

Poslanci bodo danes razpravljali tudi o nasilnem zatiranju protestov v Iranu, o s tem povezani resoluciji pa bodo glasovali v četrtek.

Na dnevnem redu imajo še razpravo o razmerah v Venezueli po ameriški vojaški operaciji 3. januarja in o nujnosti zagotovitve mirnega demokratičnega prehoda.

Razpravljali bodo tudi o prednostnih nalogah ciprskega predsedstva Sveta EU ter o globokih ponaredkih, ustvarjenih z umetno inteligenco, na družbenih omrežjih.

Novice Trumpov naskok na Grenlandijo: Američan ima sporočilo tudi za Slovence

Novice Grenlandija: Alarm na Danskem po ugotovitvi, kaj so storile ZDA

Novice Costa napovedal izredni vrh EU o napetostih v zvezi z Grenlandijo