Nedelja, 18. 1. 2026, 21.11
3 tedne, 5 dni
Costa napovedal izredni vrh EU o napetostih v zvezi z Grenlandijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,23
Antonio Costa je za prihodnje dni napovedal izredni vrh EU o napetostih v zvezi z Grenlandijo.
Na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po uvedbi carin so se kritično odzvali številni evropski voditelji. Francoski predsednik Emmanuel Macron jih je označil za nesprejemljive in ob tem napovedal, da bo od EU zahteval aktivacijo trgovinske bazuke, če bodo ZDA napovedane carine dejansko uvedle, poroča BBC. Trgovinska bazuka je instrument za zaščito pred gospodarskim izsiljevanjem, ki ga lahko EU uporabi in omogoča sprejetje različnih protiukrepov, v skrajnem primeru tudi uvedbo carin. EU do zdaj tega instrumenta še ni uporabila. Osem evropskih držav je danes v skupni izjavi zavrnilo grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi carin. "Grožnje spodkopavajo transatlantske odnose in prinašajo tveganje eskalacije," so poudarile Nemčija, Danska, Finska, Francija, Nizozemska, Norveška, Švedska in Združeno kraljestvo. Podporo izjavi je izrazil tudi premier Robert Golob, predsednik Evropskega sveta Antonio Costa pa je za prihodnje dni napovedal izredni vrh EU o napetostih v zvezi z Grenlandijo.
21.38 Costa: V prihodnjih dneh izredni vrh EU o napetostih v zvezi z Grenlandijo
18.48 Rutte s Trumpom o varnostnih razmerah na Grenlandiji
16.31 Golob izrazil podporo izjavi Danske in drugih evropskih zaveznic Nata
16.08 Nemški vojaki zapustili Grenlandijo
14.51 Odzvali so se evropski voditelji
13.15 Meloni Trumpove grožnje označila za napako
12.49 Macron po Trumpovih grožnjah za sprožitev instrumenta EU proti gospodarski prisili
12.37 Bo trgovinski dogovor med EU in ZDA ustavljen?
12.36 Danes srečanje stalnih predstavnikov držav članic EU
Kot je zagrozil, bodo od 1. februarja za omenjene države veljale desetodstotne carine na vse blago, izvoženo v ZDA, s 1. junijem pa jih bo zvišal na 25 odstotkov, kar bo veljalo do sklenitve sporazuma o popolnem in celotnem nakupu Grenlandije.
21.38 Costa: V prihodnjih dneh izredni vrh EU o napetostih v zvezi z Grenlandijo
V prihodnjih dneh bo v Bruslju potekal izredni vrh EU, na katerem bodo voditelji držav članic unije razpravljali o napetostih v povezavi z danskim avtonomnim ozemljem Grenlandija, je po današnjem sestanku predstavnikov članic sporočil predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Ti so se sestali po grožnjah predsednika ZDA s carinami več članicam.
"Glede na velik pomen zadnjih dogodkov in z namenom nadaljnjega posvetovanja sem se odločil, da v prihodnjih dneh skličem izredno zasedanje Evropskega sveta," je v izjavi o stopnjevanju napetosti v zvezi z Grenlandijo zapisal Costa. Zasedanje bi lahko po navedbah virov pri EU potekalo v četrtek v Bruslju.
Stalni predstavniki držav članic EU so se v Bruslju sestali, potem ko je predsednik ZDA Donald Trump osmim evropskim državam, ki so v okviru izvidniške misije na Grenlandijo poslale svoje vojake, zagrozil z uvedbo carin, dokler ZDA ne bodo kupile danskega avtonomnega ozemlja. Med osmerico držav je šest članic unije.
Na srečanju so se strinjali, da bi carine spodkopale transatlantske odnose in da niso v skladu z julija lani sklenjenim trgovinskim dogovorom med EU in ZDA, je zapisal predsednik Evropskega sveta.
Kot je še sporočil, so njegova posvetovanja z državami članicami glede zadnjih napetosti v povezavi z Grenlandijo ponovno potrdila, da je EU enotna glede potrebe po spoštovanju načel mednarodnega prava, ozemeljske celovitosti in nacionalne suverenosti. Prav tako so članice po njegovih besedah enotne v podpori in solidarnosti z Dansko in Grenlandijo.
Poleg tega EU priznava, da sta varnost in mir na območju Arktike v skupnem interesu obeh strani Atlantika, za kar je treba poskrbeti predvsem v okviru zveze Nato, je dodal predsednik Evropskega sveta.
Po poročanju britanskega časnika Financial Times (FT) so stalni predstavniki članic danes med drugim razpravljali o možnosti, da bi EU v primeru uvedbe ameriških carin na uvoz iz nekaterih evropskih držav uvedla carine na blago iz ZDA v vrednosti okoli 93 milijard evrov. Seznam izdelkov, ki bi jih ocarinili, so v Bruslju pripravili lani v odziv na ameriške carine na aluminij in jeklo, avtomobile in tudi večino preostalega blaga.
Po sklenitvi dogovora, v skladu s katerim carine na uvoz večine blaga iz EU v ZDA znašajo 15 odstotkov, je EU uvedbo povračilnih carin poleti odložila do 6. februarja letos. Predstavniki članic so govorili tudi o možnosti sprožitve instrumenta EU za zaščito pred gospodarsko prisilo, ki omogoča uvedbo protiukrepov, kadar tretje države izvajajo gospodarski pritisk za vsiljevanje političnih odločitev.
K temu je danes pozval francoski predsednik Emmanuel Macron. Kot poroča FT, je po navedbah diplomatov, seznanjenih s pogovori, več članic izrazilo podporo temu, da se razišče, kako bi lahko instrument uporabili proti ZDA. Vendar pa je večina pozvala k dialogu s Trumpom, preden bi ZDA neposredno zagrozili s povračilnimi ukrepi
18.48 Rutte s Trumpom o varnostnih razmerah na Grenlandiji
Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je po sobotnih grožnjah ameriškega predsednika, da bo za osem evropskih članic Nata uvedel carine, danes sporočil, da se je pogovarjal z Donaldom Trumpom o "varnostnih razmerah na Grenlandiji in Arktiki".
"Na tem bomo še naprej delali in veselim se srečanja z njim v Davosu pozneje ta teden," je Rutte sporočil na družbenem omrežju X. Podrobnosti o vsebini pogovor ni razkril.
V Davosu se bo v ponedeljek začel Svetovni gospodarski forum, ki naj bi se ga v sredo udeležil tudi Trump.
16.31 Golob izrazil podporo izjavi Danske in drugih evropskih zaveznic Nata
"Izražam svojo nedvoumno podporo izjavi Danske in drugih evropskih zaveznic Nata, ki so se tako kot Slovenija zavezale krepitvi arktične varnosti," je danes poudaril premier Golob.
Kot je zapisal, je Slovenija kot članica Nata zavezana h krepitvi arktične varnosti kot skupnega transatlantskega interesa. "Predhodno usklajena danska vaja Arktična odpornost, ki jo izvajamo z zaveznicami, je odgovor na to potrebo in ne predstavlja nobene grožnje nikomur," je poudaril premier.
"Popolnoma smo solidarni s Kraljevino Dansko in prebivalci Grenlandije. Na podlagi procesa, ki se je začel prejšnji teden, smo pripravljeni na dialog, ki temelji na načelih suverenosti in ozemeljske celovitosti, za katerimi trdno stojimo."
"Carinske grožnje spodkopavajo transatlantske odnose. Še naprej bomo enotni in usklajeni v svojem odzivu. Zavezani smo k ohranjanju naše suverenosti," je sklenil premier.
Kot je zapisal premier Golob, je Slovenija kot članica Nata zavezana h krepitvi arktične varnosti kot skupnega transatlantskega interesa.
16.08 Nemški vojaki zapustili Grenlandijo
Izvidniška ekipa nemške vojske je danes po koncu misije odšla z Grenlandije, poroča nemška tiskovna agencija DPA. 15 vojakov je zapustilo arktični otok s civilnim letalom, ki je poletelo proti danski prestolnici Köbenhavn, je povedal tiskovni predstavnik operativnega poveljstva nemške vojske.
Nemški vojaki so na Grenlandijo prispeli v petek, da bi ocenili razmere za izvedbo vojaških vaj pod vodstvom Danske, katerih cilj je okrepiti varnost na območju otoka. Na Grenlandijo je manjše ekipe vojaških častnikov in drugega vojaškega osebja poslalo tudi več drugih evropskih držav, odločitev o napotitvi dveh častnikov pa je v soboto sprejela tudi slovenska vlada.
Tiskovni predstavnik nemškega centra za poveljevanje in nadzor je povedal, da je ekipa opravila svojo misijo. "Rezultati izvidniške misije bodo ocenjeni v prihodnjih dneh," je dodal.
Nemški vojaki so na Grenlandijo prispeli v petek, da bi ocenili razmere za izvedbo vojaških vaj pod vodstvom Danske, katerih cilj je okrepiti varnost na območju otoka.
14.51 Odzvali so se evropski voditelji
Evropski voditelji so se na Trumpove grožnje v soboto kritično odzvali. Francoski predsednik Emmanuel Macron jih je označil za nesprejemljive, britanski premier Keir Starmer pa je poudaril, da je poteza "popolnoma napačna". Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sta v skupni izjavi zapisala, da bi napovedane carine spodkopale transatlantske odnose.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas pa je na družbenem omrežju X poudarila, da imata od razdorov med zaveznicami koristi Kitajska in Rusija. "Če je varnost Grenlandije ogrožena, lahko to obravnavamo znotraj Nata," je zapisala.
Tudi danes je osem evropskih držav v skupni izjavi zavrnilo grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi carin zaradi Grenlandije. "Grožnje spodkopavajo transatlantske odnose in prinašajo tveganje eskalacije," so poudarile Nemčija, Danska, Finska, Francija, Nizozemska, Norveška, Švedska in Združeno kraljestvo.
Države, ki so na Grenlandijo v okviru misije Arktična odpornost pred dnevi kot prve napotile manjše število vojakov, Trump pa jim je v soboto zagrozil s carinami, so poudarile, da bodo ostale enotne, poroča nemška tiskovna agencija DPA. "Še naprej bomo v svojem odgovoru enotne in usklajene. Zavezane smo ohranjanju svoje suverenosti," so zapisale v skupni izjavi.
Države so tudi poudarile, da vojaška vaja Arktična odpornost, ki jo koordinira Danska, za nikogar ne predstavlja grožnjo, ampak je odgovor na potrebo po večji varnosti na območju Arktike. "Kot zaveznice Nata smo zavezane krepitvi varnosti na območju Arktike. To je skupni transatlantski interes," so zapisale.
Izrazile so tudi solidarnost z Dansko in prebivalci Grenlandije. "Na podlagi procesa, ki se je začel prejšnji teden, smo pripravljeni začeti dialog, ki temelji na načelih suverenosti in ozemeljske celovitosti," so poudarile in dodale, da trdno stojijo za temi načeli.
Danska premierka Mette Frederiksen je medtem danes poudarila, da Evropa ne bo popustila pod pritiskom in da se ne bo pustila izsiljevati.
"Mi nismo tisti, ki si prizadevamo za konflikt," je povedala danska premierka.
"Mi nismo tisti, ki si prizadevamo za konflikt," je povedala za dansko tiskovno agencijo Ritzau in dodala, da pozdravlja podobne znake iz drugih evropskih držav. Kot je dodala, Danska prejema veliko podpore, hkrati pa postaja vse bolj jasno, da "gre za zadevo, ki sega daleč prek naših meja", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
13.15 Meloni Trumpove grožnje označila za napako
Italijanska premierka Giorgia Meloni je danes grožnje ameriškega predsednika označila za napako in dodala, da je z njim govorila in mu povedala svoje stališče. "Verjamem, da je na tej stopnji zelo pomembno, da se pogovorimo," je poudarila.
Očitno obstaja komunikacijska težava med stranema, je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA povedala Meloni v izjavi novinarjem med obiskom v Seulu in poudarila, da je "ponovno treba začeti dialog in se izogniti eskalaciji".
Napotitev vojakov osmih evropskih držav na izvidniško misijo na Grenlandijo ni usmerjena proti ZDA in je ne bi smeli razlagati kot protiameriško, je menila. "Če je moje razumevanje pravilno, je na ameriški strani zaskrbljenost zaradi prekomernega vmešavanja v strateško območje, na evropski strani pa obstaja želja, da pomagamo rešiti ta problem, ki je tudi naš," je dodala.
Italija ne sodeluje v misiji na Grenlandiji, ki jo vodi Danska. Na vprašanje, ali se ji bo Italija pridružila v znak enotnosti z Evropejci, pa je odgovorila, da je o tem prezgodaj govoriti. Treba je zmanjšati napetosti in ponovno vzpostaviti dialog, je poudarila po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa.
12.49 Macron po Trumpovih grožnjah za sprožitev instrumenta EU proti gospodarski prisili
Francoski predsednik Macron bo članicam Evropske unije predlagal sprožitev instrumenta EU proti gospodarski prisili, če bodo ZDA uresničile sobotne grožnje predsednika Donalda Trumpa in uvedle nove carine, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na vire blizu Macronu.
Macron je v stiku s svojimi evropskimi kolegi in bo predlagal sprožitev instrumenta Unije za zaščito pred gospodarsko prisilo (ACI), so navedli viri. Mehanizem EU omogoča uvedbo protiukrepov, kadar tretje države izvajajo gospodarski pritisk za vsiljevanje političnih odločitev.
Instrument, sprejet leta 2023, kot mogoče protiukrepe v primeru izsiljevanja, ki bi ga izvajale tretje države, predvideva omejitve trgovine, naložb in dostopa do javnih naročil v EU. V skrajnem primeru omogoča tudi sprejetje protiukrepov, kot so carine.
Francoski predsednik meni, da pristop Washingtona k sporu postavlja pod vprašaj tudi veljavnost trgovinskega dogovora, ki sta ga julija lani dosegli EU in ZDA ter ga mora potrditi še Evropski parlament, poroča AFP.
12.37 Bo trgovinski dogovor med EU in ZDA ustavljen?
Glede na izjave vodij več političnih skupin bi lahko EU ustavila izvajanje julija sklenjenega trgovinskega dogovora med EU in ZDA.
"EPP podpira trgovinski dogovor EU-ZDA, vendar pa glede na grožnje Donalda Trumpa v zvezi z Grenlandijo potrditev trenutno ni mogoča. Uvedbo ničelnih carin na ameriške izdelke je treba odložiti," je na družbenem omrežju X v odzivu na grožnje ameriškega predsednika v zvezi z njegovimi težnjami po zavzetju danskega avtonomnega ozemlja Grenlandija zapisal vodja politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber.
Podobno kot vodja največje politične skupine meni tudi predsednica druge najštevilčnejše skupine socialistov in demokratov (S&D) Iratxe Garcia Perez, ki je Trumpovo napoved postopne uvedbe 25-odstotnih carin na uvoz iz osmih evropskih držav, ki so na Grenlandijo v okviru misije Arktična odpornost kot prve napotile manjše število pripadnikov oboroženih sil, označila za nesprejemljivo.
Grožnje ameriškega predsednika je za nesprejemljive prav tako označila vodja politične skupine liberalcev (Renew) Valerie Hayer, ki je na omrežju X zapisala, da njena skupina ne bo podprla implementacije trgovinskega dogovora z ZDA.
"EU mora biti pripravljena sprejeti usmerjene in sorazmerne protiukrepe. Razmisliti je treba o aktivaciji instrumenta EU za zaščito pred gospodarskim izsiljevanjem, ki je bil zasnovan ravno za soočanje s takim gospodarskim ustrahovanjem," je pozvala Hayer.
K aktivaciji instrumenta sta pozvala tudi Garcia Perez in vodja parlamentarnega odbora za mednarodno trgovino (INTA) Bernd Lange iz vrst S&D.
Izvajanje dogovora bo oteženo
Vodja odbora INTA Bernd Lange je obenem pozval k ustavitvi parlamentarnih postopkov za implementacijo julija sklenjenega trgovinskega dogovora med ZDA in EU, dokler Washington ne bo prenehal groziti Uniji oziroma njenim članicam.
Odbor naj bi po poročanju bruseljskega spletnega biltena Politico o predlogu za odpravo oziroma znižanje carin na uvoz industrijskega blaga in določenih kmetijskih izdelkov iz ZDA v EU odločal 26. januarja, vendar pa je zdaj pričakovati, da bo odločanje preložil. Odločitev o morebitni preložitvi bo predvidoma znana v sredo.
Da je Trump s svojimi grožnjami z uvedbo carin na uvoz iz osmih evropskih držav, med katerimi je šest članic EU, otežil izvajanje julija sklenjenega trgovinskega dogovora, je v pogovoru za portal Deutsche Welle rekel tudi evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič.
12.36 Danes srečanje stalnih predstavnikov držav članic EU
Po Trumpovi grožnji z dodatnimi carinami je ciprsko predsedstvo Sveta EU za danes popoldne sklicalo srečanje stalnih predstavnikov držav članic Evropske unije, da bi uskladili stališča.
Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen pa se bo danes in v prihodnjih dneh mudil na pogovorih o varnostni strategiji zavezništva za Arktiko v več članicah Nata, so danes sporočili z danskega zunanjega ministrstva. Že danes bo na pogovorih v Oslu, v ponedeljek bo odpotoval v London in nato v četrtek v Stockholm, poročajo tuje tiskovne agencije.
