Ponedeljek, 23. 3. 2026, 8.23
3 dni, 10 ur
O tem ne govorimo. Posledice pa so lahko usodne.
Vsako leto skoraj tri tisoč novih diagnoz – zakaj o rakih prebavil še vedno molčimo?
Raki prebavil predstavljajo enega najresnejših zdravstvenih izzivov v Sloveniji. Po podatkih Registra raka Republike Slovenije je bilo leta 2022 diagnosticiranih skoraj tri tisoč primerov rakov prebavil, tj. približno 15 odstotkov vseh na novo odkritih rakov v Sloveniji. Med najpogostejšimi so rak debelega črevesa in danke, rak želodca, rak trebušne slinavke, rak jeter in rak žolčnega sistema. Petletno preživetje za večino rakov prebavil je izjemno nizko, pogosto pod 20 odstotkov, kar kaže na resnost in težavo poznega odkrivanja bolezni.
Vsako leto za rakom zboli na tisoče Slovencev, pri čemer zaradi staranja prebivalstva in sprememb življenjskega sloga (na primer nezdrave prehrane, pomanjkanja gibanja in kajenja) število primerov še narašča. V Sloveniji rak ostaja ena glavnih zdravstvenih bremen, saj so rakave bolezni eden vodilnih vzrokov smrti in obolevnosti.
O tem ne govorimo. A bi morali.
Eden izmed ključnih načinov, da to spremenimo, je zgodnje odkrivanje. Z rednimi preventivnimi pregledi in spremljanjem svojega telesa lahko odkrijemo bolezen takrat, ko je zdravljenje najbolj učinkovito in rešuje življenja. Zato je ključno, da o tem spregovorimo glasno in brez zadržkov.
Prof. dr. Janja Ocvirk, strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana, opozarja: "Med najpogostejšimi raki prebavil ostaja rak debelega črevesa in danke, kjer vsako leto zabeležimo več kot 1.300 novih primerov. Še bolj skrb vzbujajoč pa je strm porast raka trebušne slinavke. V letu 2022 smo tako zabeležili kar 505 novih diagnoz, ta rak pa ima eno izmed najslabših stopenj preživetja v primerjavi z drugimi. Eden ključnih izzivov pri rakih prebavil je, da so simptomi pogosto zelo nespecifični; od bolečin v trebuhu, napenjanja, slabosti, nepojasnjenega hujšanja do bolečin, ki izžarevajo v hrbet."
Ozaveščanje je ključno
"Zdravljenje se je v zadnjih letih sicer izrazito izboljšalo, zlasti na področju sistemskih terapij, ki so danes pomemben del sodobne obravnave. Toda ko govorimo o rakih prebavil, ostaja najpomembnejše prav ozaveščanje. Presejalni program Svit pokriva zgolj raka debelega črevesa in danke, zato moramo pozornost usmeriti tudi na druge rake prebavil – predvsem na raka trebušne slinavke, žolčnika in žolčevodov. Če bi imeli višjo raven znanja in boljše prepoznavanje simptomov, bi te rake lahko odkrivali bistveno prej, v zgodnjih stadijih, ko so možnosti za uspešno zdravljenje neprimerljivo boljše. Zato je ozaveščanje javnosti eden najpomembnejših korakov, ki jih lahko naredimo za izboljšanje preživetja bolnikov z raki prebavil," dodaja Ocvirk.
Diagnoza raka prebavil pa ne pomeni le medicinskega izziva, temveč tudi globok čustveni pretres za posameznika in njegove bližnje. Predsednica združenja EuropaColon Slovenija Ivka Glas ob tem poudarja:
"Diagnoza raka prebavil je za bolnika vedno velik šok in pogosto v trenutku poruši občutek varnosti ter nadzora nad življenjem. V prvih tednih ljudje predvsem iščejo jasne informacije in podporo ter upanje, ki jim pomaga narediti prve korake skozi zdravljenje. V EuropaColon Slovenija jim stojimo ob strani z varnim prostorom za pogovor, izkušnjami bolnikov, ki so pot že prehodili, ter celostno podporo za bolnike in njihove svojce. Verjamemo namreč, da je treba zdravljenje usmeriti v človeka kot celoto – ne le v bolezen. Bolnike opogumljamo k odprtemu dialogu z zdravstvenimi strokovnjaki, saj prav ta prinaša več zaupanja, več jasnosti in boljšo oskrbo."
"Poslušajte svoje telo." Osebne zgodbe bolnikov kot opomin o pomenu zgodnjega odkrivanja.
Na pomen zgodnjega odkrivanja rakov prebavil opozarjajo tudi bolniki, ki so se z boleznijo že soočili. Alenka Rebernik, ki je za rakom debelega črevesa in danke zbolela pri komaj 42 letih, poudarja, kako pomembno je, da ljudje ob morebitnih simptomih ne odlašajo z obiskom zdravnika. "Ko sem zbolela, si sploh nisem predstavljala, da je lahko z mojim zdravjem nekaj tako resnega. Danes zato vsem svetujem: poslušajte svoje telo in ob prvih znakih vztrajajte pri preiskavah. Zgodnje odkrivanje lahko dobesedno reši življenje," pravi.
Podobno izkušnjo deli tudi Samo Podgornik, ki poudarja, da diagnoza raka človeku popolnoma spremeni pogled na življenje. "Ko človek dobi diagnozo raka, se mu življenje v trenutku obrne na glavo. Pomembno je, da ne obupaš, ampak sprejmeš zdravljenje in poiščeš podporo. Bolezen te prisili, da premisliš svoje navade in način življenja," dodaja.
Njuni zgodbi poudarjata, da so pravočasno prepoznavanje simptomov, odprt pogovor z zdravstvenimi strokovnjaki ter podpora okolice ključni elementi na poti skozi zdravljenje in okrevanje.
Kampanja, ki razbija tišino
Prav tišina je pogosto največja ovira. O prebavnih težavah redko govorimo odkrito, mnogi simptome prezrejo ali odlašajo z obiskom zdravnika. Zato je vseslovenska akcija O tem ne govorimo! pomembna, saj opozarja na pomen zgodnjega odkrivanja rakov prebavil.
Kampanja s slogani A bi morali, Govori pa tvoje telo, Tišina skriva in Pregled odkriva spodbuja odprt pogovor in predvsem konkretno dejanje. Njeno osrednje sporočilo je jasno: zgodnje odkrivanje rakov prebavil lahko reši življenje. Kampanja poteka v sodelovanju družbe AstraZeneca in društva EuropaColon Slovenija, njen namen pa je povečati ozaveščenost o simptomih, pomenu preventivnih pregledov in spodbuditi ljudi, da ob prvih znakih ali v okviru presejalnih programov pravočasno ukrepajo.
Ker o tem morda res ne govorimo. A bi morali.
Vir:
1. Nacionalni posvet o rakih prebavil. Ljubljana. November 2025.
