Četrtek, 26. 3. 2026, 16.01
1 mesec, 2 tedna
Razširjen in pogosto neopažen virus, ki ga lahko premagamo
HPV: pritajen virus, ki lahko povzroči raka – in kako ga obvladamo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,32
Večina ljudi je že bila okužena z virusom HPV, najpogosteje povsem neopaženo, a ta zahrbtni virus lahko povzroči resne posledice, tudi rakasta obolenja.
Z virusom HPV se večina ljudi okuži vsaj enkrat v življenju, a se tega velikokrat niti ne zaveda, ker okužba pogosto mine brez kakršnihkoli simptomov. Toda ta virus je kljub svoji neredki neopaznosti zelo zahrbten, saj med drugim lahko vodi do kar šestih vrst rakastih obolenj.
Humani papilomavirus (HPV) je ena izmed najpogostejših virusnih okužb na svetu. Čeprav neredko pritajen, predstavlja nevidno, a brez dvoma resno nevarnost, saj lahko povzroči resne bolezni, kot so rak materničnega vratu, rak zadnjika, rak ustnega žrela, rak penisa, rak vulve in rak vagine.
Virus HPV namreč lahko kljub svoji nevidnosti vztraja in povzroči spremembe celic, ki se lahko po več letih ali celo desetletjih razvijejo v raka. Današnja medicina še vedno nima znanja in orodij, ki bi zdravnikom omogočila zanesljive napovedi, pri kom se bodo zaradi okužbe z virusom HPV razvile resnejše posledice in pri kom ne.
Rak ustnega žrela ne več samo zaradi kajenja in alkohola
Rak ustnega žrela nastaja v predelu mandljev in korena jezika ter se ga tradicionalno povezuje s kajenjem in alkoholom. To vsekakor velja še naprej, a se danes vedno več pojavlja tudi pri tistih, ki jih s kajenjem in alkoholom ni mogoče povezati.
Te doslej nepričakovane pojave raka ustnega žrela strokovnjaki v veliki meri pripisujejo prav virusu HPV. "Tudi v Sloveniji predstavljajo s HPV povezani raki ustnega žrela vse pomembnejši delež rakov glave in vratu," je pojasnil predstojnik Klinike za otorinolaringologijo (ORL) in centra za funkcionalno kirurgijo (CFK) na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani dr. Robert Šifrer.
Kako prepoznati in pozdraviti rak ustnega žrela?
Letno tako v Sloveniji zaznajo približno 120 novih primerov raka ustnega žrela. Še pred desetletjem je bil delež rakov ustnega žrela, povezanih z virusom HPV, približno ena petina vseh primerov, a študije nakazujejo, da se ta delež hitro viša. Ta rak pogosto poteka brez očitnih simptomov, saj oboleli največkrat opazijo le blago draženje, občutek tujka ali oteklino na vratu.
Diagnosticiranje in zdravljenje raka ustnega žrela sta zahtevna. Možni načini zdravljenja so operacija, obsevanje, kemoterapija, imunoterapija in biološka zdravila. Možnosti preživetja pri raku ustnega žrela, povezanem z virusom HPV, je sicer višja kot pri drugih oblikah raka glave in vratu, a vsem obolelim vendarle ni mogoče rešiti življenja. V nekaterih primerih ostanejo funkcionalne ali estetske posledice, kot so odprtine na vratu, ki omogočajo dihanje ali hranjenje, in brazgotine.
Pri raku zadnjika je virus HPV glavni krivec
Rak zadnjika je ena izmed redkejših oblik raka, a ga v večini primerov povzroča prav virus HPV. "Rak zadnjika letno v Sloveniji prizadene le nekaj deset ljudi, a je kar devet od desetih posledica okužbe z virusom HPV," je pojasnila specialistka kirurgije Urška Kogovšek, ki še opozarja na resne posledice, ki jih lahko povzroči ta bolezen.
Petletno preživetje bolnikov z zgodaj odkritim rakom zadnjika presega 80 odstotkov, a ob napredovani bolezni pade na približno 35 odstotkov. Opozorilni znaki za to obliko raka vključujejo bolečino, krvavitev ali tipne spremembe v predelu zadnjika.
Skrb za lastno zdravje krepi tudi zdravje družbe
Proti virusu HPV ponuja učinkovito zaščito cepljenje, ki je v okviru nacionalnega programa za cepljenje omogočeno vsem do 26. leta starosti. Ta ukrep znatno zmanjša tveganje pred okužbo z virusom HPV, s tem pa tudi za posledične oblike raka, zaradi česar predstavlja pomembno javnozdravstveno orodje za preprečevanje raka.
Poleg cepljenja lahko k zmanjšanju tveganj pomembno prispevamo tudi sami z ozaveščenostjo in poznavanjem simptomov ter z rednim spremljanjem svojega celotnega zdravstvenega stanja, svetujejo zdravniki. Dodajajo tudi, da s skrbjo za svoje lastno zdravje vsak od nas prispeva tudi k doslednejši uresničitvi javnozdravstvenih ciljev.
