Sreda, 21. 1. 2026, 14.30
3 tedne, 2 dneva
Jevšek: Skladen regionalni razvoj mora postati ena ključnih prioritet države
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,23
Strategija cilja na krepitev vloge regij kot nosilk razvojnih procesov v državi.
Skladen regionalni razvoj mora postati ena ključnih prioritet države, je poudaril minister Aleksander Jevšek ob začetku današnjega dogodka Močne regije, močna Slovenija, na katerem bodo predstavili predlog strategije regionalnega razvoja Slovenije do leta 2050.
Po Jevškovih besedah se zavedajo, da ima vsaka od 12 razvojnih regij svoje posebnosti, prednosti in slabosti, zato ni mogoč povsem enoten pristop, ampak je treba upoštevati razlike. "Regionalno politiko moramo jasno umestiti kot enega temeljnih stebrov nacionalnih politik. Hkrati razvoj ne more in ne sme biti proces, ki se oblikuje zgolj na nacionalni ravni, ampak je skupen proces vseh ključnih deležnikov. Regionalni razvoj in kohezijska politika sta za prihodnost Slovenije preveč pomembna, da bi bila odgovornost zgolj enega ministrstva," je dejal minister.
Jevšek strategijo označuje za "dolgoročni kompas razvoja naših regij".
Srečko Đurov, državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj
Kot je dejal državni sekretar Srečko Đurov, so ta strateški dokument posredovali v medresorsko vladno obravnavo, saj je njihov cilj, da bo strategija sprejeta še v tem vladnem mandatu. Đurov je v predstavitvi strategije med drugim pojasnil, da je njena osrednja razvojna usmeritev ekonomska preobrazba regij s poudarkom na rasti produktivnosti in konkurenčnosti, krepitvi visoke dodane vrednosti ter celostni podpori razvoju človeških virov. Cilj je ustvarjanje kakovostnih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo v vseh regijah čim bliže doma ob hkratnem zagotavljanju odpornosti regij na družbene, okoljske, demografske in tehnološke spremembe, je dejal. Dodal je, da lahko le povezane, odporne, konkurenčne in dobro upravljane regije dosežejo zastavljene cilje.Občine si želijo ustanovitve pokrajin
Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič zahteva konkretne korake v smeri decentralizacije. "Sama strategija brez akcijskega načrta ne bo dala rezultatov," je dejal. Med drugim ga zanima, "kako bo Slovenija preprečila, da bo 27 tisoč dnevnih migrantov še naprej delalo v sosednjem konkurenčnem gospodarstvu, kateri so ukrepi, ki bodo tem ljudem na hitro omogočili boljše življenjske pogoje".
Občine si želijo ustanovitve pokrajin in več moči na lokalni ravni. "Mi smo že dokazali, da znamo delati od spodaj navzgor, da se znamo povezovati in izvajati projekte, torej ni nobenega razloga, da bi se še naprej vse vodilo centralizirano, tako državni proračun kot evropska sredstva," je poudaril Arsenovič.
Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han se strinja, da strategija regionalnega razvoja Slovenije ne sme ostati le na papirju. "Jasno je, da Slovenija ne more uspevati samo v enem ali dveh mestih, Slovenija mora uspevati v vseh mestih naše države. Uspeh pa je mogoč le, če so močne, vitalne občine, močne, vitalne regije, pa tudi močno gospodarstvo," je izpostavil.
Matjaž Han
Namestnik direktorja Centra za podjetništvo, mala in srednje velika podjetja, regije in mesta pri OECD Nadim Ahmad je v videonagovoru zbranih na današnji predstavitvi v Mariboru opozoril, da podatki kažejo "vse večje 'notranje' razlike med regijami, ki lahko, če ne bodo ustrezno naslovljene, začnejo vplivati na zunanjo konvergenco Slovenije v primerjavi s povprečjem OECD, kjer je Slovenija v zadnjih letih dosegla velik napredek".
Velike regionalne gospodarske razlike
Pri pripravi strategije so po navedbah ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj aktivno sodelovali vodilni domači strokovnjaki ter predstavniki lokalne, regionalne in državne ravni, kar zagotavlja, da dokument temelji na najnovejših analizah in mednarodnih praksah. Pomembno osnovo so predstavljale ugotovitve in priporočila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Izpostavil je, da je BDP na prebivalca v osrednji Sloveniji skoraj trikrat višji kot v Zasavski regiji. "Te regionalne gospodarske razlike so tesno povezane s socialnimi in političnimi tveganji, kot so slabše zdravje, nižja volilna udeležba in upad zaupanja v institucije. Če pogledamo v prihodnost, bi demografski trendi lahko še dodatno poglobili regionalne razlike in še bolj obremenili nacionalno rast produktivnosti in konkurenčnost, zlasti v luči tveganja začaranega kroga upada, če Slovenija ne bo ustrezno ukrepala," je povedal.
Peter Wostner iz urada za makroekonomske analize in razvoj je v sledeči razpravi menil, da imamo v državi zaradi neskladnega regionalnega razvoja "vsi skupaj manj". Skladnejšega regionalnega razvoja po njegovih besedah ne bomo dosegli samo z ustanovitvijo pokrajin, ampak je treba opraviti še druge naloge. "Še vedno bo potrebno usklajeno delovanje med različnimi ravnmi," je dejal.
