Robert Golob
Volitve 2026
Ponedeljek, 16. 3. 2026, 4.00
1 mesec
Predvolilna oddaja na Siol.net, 5. del
Politični analitik Gorazd Kovačič o primerjavi Slovenije s Hrvaško: Hrušk in jabolk se ne da primerjati #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,23
Javnost v zadnjem času vse pogosteje odpira vprašanja o ekonomskem razmerju moči med Slovenijo in Hrvaško. Sociolog Samo Uhan meni, da v tej razpravi primerjamo neprimerljivo. Z njim se strinja tudi politični analitik Gorazd Kovačič, ki je v predvolilni oddaji na Siol.net poleg ključnih prednosti Slovenije pred Hrvaško pojasnil tudi, v čem bi se lahko po naši južni sosedi zgledovali.
V tokratni predvolilni oddaji na Siol.net sta sociolog Samo Uhan in politični analitik Gorazd Kovačič razpravljala o primerjavi Slovenije s Hrvaško. Vse pogosteje se namreč odpirajo vprašanja, ali Hrvaška Slovenijo dohiteva ali celo prehiteva ter ali podjetja zaradi davkov in stroškov dela selijo dejavnosti čez mejo.
Po zadnjih primerjavah je Slovenija po več ključnih kazalnikih še vedno v prednosti – višje povprečne neto plače, višji mediani dohodka in višji BDP na prebivalca, hkrati pa ima sistem, ki ga ljudje pogosto doživljajo tudi kot paket, obvezni regres, dodatki za prehrano in prevoz ter seveda tudi daljši porodniški dopust, česar Hrvaška praviloma nima urejenega na enak način.
Da pod črto v povprečju v Sloveniji živimo bolje kot na Hrvaškem, kažejo tudi demografski kazalniki. Kovačič pojasni, da je Slovenija država priseljevanja, medtem ko se na Hrvaškem soočajo z izseljevanjem prebivalstva. Le Zagreb je tisti, ki z raznovrstno ekonomijo deluje kot veliko metropolitansko območje s številnimi priložnostmi za delo.
Sociolog Samo Uhan
Na Hrvaškem se dogaja redefinicija zgodovine
Uhan že na začetku opozori, da v tej razpravi o Sloveniji in Hrvaški primerjamo dve neprimerljivi stvari. "Mislim, da so te primerjave na nek način deplasirane. Opazovati moramo kazalnike, indikatorje družbenega razvoja, tudi v povezavi s politično klimo, ki nekako fermentira razpravo o tem, v kakšni družbi želimo živeti. Želimo živeti v osnovi pravični, elementarno tolerantni družbi, ki skrbi za vse sloje prebivalstva. Tukaj se mi zdi, da je to ključna prednost modela, ki ga slovenska politika ta hip zagovarja in ima zglede v včasih že pozabljenem modelu države blaginje," svoje razmišljanje podeli Uhan.
Kot pojasni v nadaljevanju, imajo vsi neoliberalni modeli poleg ekonomskih učinkov tudi hude učinke na socialno kohezijo, povezanost in koncept skupnosti. "Tukaj lahko v nadaljevanju iščemo tudi vzroke za nekatere deviantne pojave na ravni cele populacije v smislu ksenofobije, rasizma in nacionalizma. Ne želim se opredeljevati do klime na Hrvaškem, ampak vidimo, da se na Hrvaškem dogaja neka redefinicija zgodovine v smislu formiranja stališč, ki nasprotujejo temu, na čemer je Evropa gradila po vojni vse do nedavnega, to pa je antifašizem," pove Uhan.
O posameznih temah razpravljata Samo Uhan, sociolog, politični analitik in dekan Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, ter Gorazd Kovačič, sociolog in politični analitik s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Komentatorja z različnih vidikov osvetljujeta dogajanje v predvolilnem času in širši politični kontekst.
Ko primerjamo hruške in jabolka
Tudi Kovačič se strinja, da je primerjanje Slovenije s Hrvaško, kot bi primerjali hruške in jabolka. Ob tem spomni, kaj vse dobi slovenski delavec – ne samo neto plače, ampak tudi različna nadomestila, ki jih na Hrvaškem ni, prav tako pa so ogromne razlike tudi v višini pokojnin.
"Hrvaške plače so se v zadnjih letih precej popravile, ampak na račun dveh okoliščin. Prva je navijanje turističnih cen, kar je potem država prek transferjev prelila tudi v dohodke preostalega prebivalstva, torej gre za nekakšno turistično inflacijo, ki bo delovala, dokler bo delovala. Ta okoliščina ima tudi svojo hrbtno stran," pravi Kovačič in ob tem izpostavi dejstvo, da je hrvaško gospodarstvo izrazito monokulturno in močno odvisno od uspešnosti turistične panoge, zato se lahko v primeru, da se nekaj zalomi, stvari zelo hitro sesujejo v finančnem smislu in tudi v smislu stabilnosti vseh socialnih sistemov.
Kovačič: Slovenija bi se lahko zgledovala po Hrvaški
Druga okoliščina na Hrvaškem pa je ta, da je naša južna soseda izpeljala nekaj, po čemer bi se lahko po mnenju Kovačiča zgledovala tudi Slovenija. "Desna vlada HDZ je uvedla nepremičninski davek, ki se zaračuna za vse nepremičnine, ki niso rezidenčne, torej da v njih stalno nihče ne živi, ali pa se ne oddajajo v dolgotrajni namen. Bistveno je to, na kakšen način hrvaška davkarija preverja, kaj se dejansko dogaja v nekem stanovanju, kamor bi ljudje lahko tudi fiktivno prijavili svoje sorodnike. Preverjajo, ali je skozi vse leto poraba vode in elektrike taka, kot da tam nekdo stalno živi. Če tega ni, plačate visok davek in na račun tega visokega davka si oni lahko privoščijo nižjo obdavčitev dela," razloži Kovačič, ki meni, da bi lahko takšen sistem vpeljali tudi v Sloveniji in tako tudi pri nas razbremenili plače.
Na drugi strani alternativo vidi v tem, da se določen del javnih storitev, ki jih zdaj financira proračun, spremeni v samoplačniške. "Cena bo enaka za vse, za revne in bogate. Če seštejete oba učinka, torej znižanje davkov, kjer bogati pridobijo precej več kot revni, in dvig cen nekaterih samoplačniških storitev, ki bo za vse enak, vidite, da bi bili v primeru takšne davčne reforme na boljšem tisti, ki zaslužijo veliko. To so tudi tisti, ki lobirajo za tako davčno reformo in že nekaj let spodkopavajo vlado ter jo obtožujejo skrajnega levičarstva. Menedžerji so organizirani v svoj sindikat in lobirajo za to, da ne bi imeli milijonskih plač, ampak še nekoliko višje plače," pravi Kovačič.
