Torek, 31. 3. 2026, 10.12
2 tedna, 2 dneva
Biometan – domač obnovljiv vir za zanesljivo razogljičenje ogrevanja
Biometan zagotavlja enako udobje kot zemeljski plin.
Evropska unija je v revidirani Direktivi o obnovljivih virih energije določila zavezujoč cilj, da bo do leta 2030 delež obnovljivih virov energije v bruto končni rabi dosegel najmanj 42,5 odstotka. Za doseganje tega cilja je področje ogrevanja še posebej pomembno, ker je največji porabnik energije v stavbah. Med rešitvami za razogljičenje ogrevanja ima pomembno vlogo biometan – obnovljiv plin, ki ga lahko proizvedemo iz lokalnih organskih virov ter uporabljamo v obstoječem plinovodnem omrežju in ogrevalnih napravah.
Biometan – lokalni obnovljiv vir iz organskih materialov
Biometan je prečiščen bioplin, ki ga lahko pridobivamo iz različnih organskih materialov, kot so gospodinjski biološki odpadki, ostanki hrane, živila s pretečenim rokom uporabe, odpadki živilsko-predelovalne industrije in klavniški odpadki. Njegova proizvodnja hkrati rešuje tudi problematiko ravnanja z biološkimi odpadki.
Proizvodnja biometana kmetijstvu odpira nove razvojne priložnosti in dodatne vire prihodkov
V kmetijstvu lahko za proizvodnjo biometana uporabimo rastlinsko biomaso iz naknadnih posevkov po spravilu glavnih kultur, travno biomaso s trajnih travnikov, živinska gnojila (gnojevko in hlevski gnoj) ter žetvene ostanke, kot sta slama in koruznica. Proizvajamo ga izključno iz surovin, ki niso namenjene prehrani ljudi ali krmi živali, hkrati pa izpolnjujejo stroge trajnostne zahteve evropske zakonodaje.
Anaerobna obdelava živinskih gnojil prinaša številne okoljske, kmetijske in gospodarske koristi. Med drugim pomembno zmanjša emisije toplogrednih plinov, ki nastajajo pri skladiščenju gnojevke in gnoja, izboljša kakovost gnojil ter zmanjša neprijetne vonjave.
Ker ogljikov dioksid, ki nastane pri rabi biometana, izvira iz predhodno vezanega ogljika v biomasi, se biometan uvršča med nizkoogljične oziroma podnebno nevtralne vire energije.
Ključna vloga pri razogljičenju ogrevanja – brez zahtevnih naložb
Ogrevanje prostorov in priprava tople vode predstavljata največji delež porabe energije v slovenskih gospodinjstvih. Razogljičenje tega področja je zato eno največjih energetskih in družbenih izzivov prihodnjih let.
Biometan omogoča postopno in izvedljivo razogljičenje ogrevanja. Uporabljati ga je mogoče v obstoječih plinskih kotlih in ogrevalnih sistemih, kar gospodinjstvom omogoča zmanjševanje ogljičnega odtisa brez velikih in zahtevnih naložb v zamenjavo ogrevalnih naprav. Obstoječe plinovodno omrežje v Sloveniji je tehnično v celoti prilagojeno distribuciji biometana in ima zadostne zmogljivosti, zato dodatna vlaganja v infrastrukturo praviloma niso potrebna.
Pomemben potencial tudi v Sloveniji – ključen dejavnik energetske samooskrbe
Slovenija ima zaradi razvite kmetijske dejavnosti in razpoložljivosti organskih odpadkov pomemben potencial za proizvodnjo biometana. Razvoj tega sektorja bo prispeval k večji energetski neodvisnosti države ter zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Hkrati bi gospodinjstvom omogočil postopno in stroškovno vzdržno razogljičenje ogrevanja.
Proizvodnja biometana potrebuje spodbudno odločevalsko okolje
Za izkoriščanje tega potenciala bodo ključni stabilno regulativno okolje, ustrezne spodbude za naložbe in obratovanje proizvodnih naprav ter pospešeno vključevanje biometana v prenosno in distribucijska plinovodna omrežja, ki tako ostajajo pomembna infrastruktura zelenega energetskega prehoda.
Naročnik oglasne vsebine je GIZ DZP, G.I.Z.
