Petek, 7. 11. 2025, 17.58
2 uri, 16 minut
Resno svarilo: Grozi nam velika nevarnost. To sta storila Trump in Putin.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,12
Vladimir Putin rožlja z orožjem, da bi ustrahoval Evropo, Donald Trump pa od evropskih držav za ameriško obrambo Evrope zahteva denar.
Evropa je trenutno v geopolitično zelo težkem položaju. Ruski predsednik Vladimir Putin, ki se že skoraj štiri leta vojskuje proti Ukrajini, rožlja z orožjem tudi proti drugim evropskim državam. Na drugi strani ameriški predsednik Donald Trump ne vodi prijateljske politike do evropskih držav, ampak jih izsiljuje s carinskimi grožnjami. Kaj storiti?
Hans-Werner Sinn je eden od najbolj znanih in vplivnih nemških ekonomistov. V svoji najnovejši knjigi Trump, Putin in Združene države Amerike (nem. Trump, Putin und die Vereinigten Staaten von Europa) analizira, kako so ameriški interesi (dolgo pred Donaldom Trumpom) vplivali na dogodke v Evropi.
Ameriško izsiljevanje Evrope?
Njegova teza je, da Američani niso zainteresirani za evropsko-rusko spravo in da potrebujejo nesoglasje za uveljavljanje svoje politike izsiljevanja (nem. schutzgeldpolitik), kot jo imenuje.
V podkastu z znanim nemškim novinarjem Gaborjem Steingartom, ki ga je objavil nemški medij Focus, je Sinn dejal, da so trenutne razmere ene najnevarnejših v povojnem obdobju, ker Američani kažejo, da jih obramba Evrope zares ne zanima več, hkrati pa Rusi rožljajo z orožjem. To je zelo velika grožnja.
Sinn: Putin je leta 2001 ponudil roko sodelovanja
Na vprašanje, koliko je za trenutni položaj odgovoren Zahod, je Sinn odgovoril, da je po razpadu Sovjetske zveze zagotovo obstajala možnost vzpostavitve nove mirovne ureditve z Rusijo.
Zakaj ZDA lahko še najprej uvažajo uran iz Rusije, Evropa pa ne sme uvažati ruske nafte in plina, se sprašuje Hans-Werner Sinn.
"Putin je leta 2001 v bundestagu ponudil roko (mišljen je govor, ki ga je imel ruski predsednik Vladimir Putin v nemškem zveznem parlamentu, op. p.). Dobil je stoječe ovacije. Po besedah najožjega svetovalca nemškega kanclerje Helmuta Kohla je bil Putin takrat zahodnjak v Kremlju, ki si je želel tesnejših vezi z Zahodom. In Zahod ga je precej ostro zavrnil," trdi Sinn.
ZDA proti nemško-ruskemu zavezništvu?
Po Sinnovem mnenju je zavrnitev Putina pravzaprav prišla od Američanov, ker si ti niso mogli veliko pomagati z novim svetovnim redom, ki bi se lahko pojavil, in sicer z mirom med Rusijo in Zahodno Evropo, zlasti Nemčijo.
"Wolfowitzeva doktrina, poimenovana po obrambnem ministru pod Georgeem Bushem starejšim, ki je bila oblikovana na ameriškem obrambnem ministrstvu leta 1992, je v svojem prvotnem besedilu navajala, da bi bile ZDA v nevarnosti, če bi Rusija in Nemčija združili moči," trdi Sinn.
"Nemčija in Rusija se gospodarsko dopolnjujeta"
K Steingartovemu mnenju, da sta se Nemčija in Rusija desetletja dobro dopolnjevali, predvsem zaradi poceni energije iz Sibirije, je Sinn dodal, da je Zahodna Nemčija tudi v času železne zavese uvažala energijo in surovine iz Rusije.
Nemški poslovni novinar Gabor Steingart je v svojem podkastu dejal, da mora Nemčija zdaj plačevati Trumpove carine, orožje za Ukrajino, dražji ameriški utekočinjeni zemeljski plin in politično določeno obrestno mero za ameriške državne obveznice.
"To nam je zelo pomagalo. Gospodarsko je Rusija naravno dopolnilo Nemčiji. Nemčija ima predelovalno industrijo, Rusi pa imajo surovine. To se dobro ujema. To je Američane motilo," trdi Sinn.
Sinn: Rusija je sprožila brutalno vojno
Posledično zdaj ruski plin nadomeščamo z ameriškim utekočinjenim zemeljskim plinom. Ta sicer zagotavlja tudi ogrevanje, vendar je bistveno dražji, poudarja Steingart.
Sinn je dejal, da so ZDA raje prodajale svoj plin in preprečile nastanek močne osi med vzhodno in zahodno Evropo. "Vendar ne smemo pozabiti na Putinovo moralno krivdo. Rusija je napadla Ukrajino v nasprotju z mednarodnim pravom in sprožila brutalno vojno. To nikakor ni upravičeno," je nemški ekonomist jasno obsodil ruski napad na Ukrajino.
"Evropa ne sme uvažati ruskega plina, ZDA pa lahko uvažajo ruski uran"
Na Steingartovo vprašanje, ali za Trumpovo politiko in carinsko vojno stoji premišljena strategija ali je Trump preprosto zmeden, je Sinn odgovoril, da gre za oboje. Tudi za premišljeno strategijo, da ZDA od Evrope izsilijo denar.
Sinn je bil dolga leta vodja münchenskega Inštituta za gospodarske raziskave (Ifo). Leta 2011 ga je nemški poslovni tednik Wirtschaftswoche razglasil za najvplivnejšega nemškega ekonomista.
Američani po Sinnovem mnenju Evropo izsiljujejo s carinami in posrednimi zahtevami, ki jih hočejo vsiliti Evropi. Tako Evropa ne sme početi nekaterih stvari, na primer ne sme več uvažati nafte in plina iz Rusije, obenem pa ZDA še vedno lahko iz Rusije uvažajo obogateni uran.
Sinn: S carinami ni mogoče zbrati toliko denarja kot z dohodnino
Steingart je Sinna vprašal, ali je Trumpov načrt, da bi nadomestil dohodnino, ki jo plačujejo ameriški davkoplačevalci, z nekakšnim davkom na tujce s pomočjo carin na uvožene izdelke, pameten koncept.
Sinn pojasnjuje, da to ne more delovati, ker s carinami naberemo manjšo vsoto denarja, kot jo dobimo z dohodnino. "Ekonomska doktrina pravi, da se je treba transakcijskim davkom, kar so carine, na splošno izogibati, ker ustvarjajo največje gospodarsko izkrivljanje in izgubo blaginje. So strup, ker preprečujejo delitev dela."
Sinn: Američane tepe, da nimajo mehanizmov socialne države
Steingart je nato dejal, da so se ZDA naučile, da prosta trgovina ne ustvarja blaginje za vse enako ter da sta pojav globalnega trga dela in posledični upad ameriškega delavskega razreda pomenila začetek Trumpove revolucije.
Nemčija in Rusije se gospodarsko dopolnjujeta, ker ima Nemčija predelovalno industrijo, Rusija pa surovine oziroma energetske vire, poudarja Sinn. Na fotografiji: gradnja plinovoda Severni tok 2. Del tega plinovoda so za zdaj neznani storilci (nekateri prst uperjajo proti Rusom, drugi proti Ukrajincem) uničili septembra 2022.
Sinn je pojasnil, da prehod na nove strukture vedno spremljajo znatne izgube in pomanjkljivosti. Američanom za ublažitev negativnih posledic strukturnih sprememb manjkajo mehanizmi socialne države. Na drugi strani ima Evropa preveč mehanizmov socialne države, pravi ekonomist.
Je ameriško gospodarstvo nekonkurenčno?
Na Steingartovo trditev, da so ZDA tudi brez socialne države močno zadolžene, je Sinn odgovoril, da Američani živijo prek svojih zmožnosti. Zgradili so gospodarstvo, ki ni več konkurenčno in v katerem imajo ljudje in vlada tolikšno kupno moč le zaradi zadolževanja.
Sinn je pojasnil, da ameriško čezmerno zadolževanja traja že več desetletij. "Zdaj, ko je dolg dosegel nevzdržno raven, pa iščejo denar vsepovsod. /.../ ZDA potrebujejo 13 odstotkov svojega zveznega proračuna samo za obvladovanje dolga, Nemčija dva odstotka. To pove vse."
Trumpov sporazum Mar-a-Lago
Sinn je nato pojasnil tako imenovani sporazum Mar-a-Lago. Po njegovih besedah ima osrednjo vlogo pri tem sporazum ameriški ekonomist Stephen Miran, ki je Trumpov glavni ekonomski svetovalec in je bil zdaj začasno poslan v ameriško centralno banko, da bi se naučil, kako deluje ta institucija.
Ameriški ekonomist Stephen Miran, ki je Trumpov svetovalec in ga menda pripravljajo na prevzem ameriške centralne banke, je oblikoval načrt, s katerimi bi kratkoročne ameriške državne obveznice z zapadlostjo manj kot desetih let spremenilo v stoletne obveznice, da bi tako krili ameriško zadolženost.
"Predvidoma naj bi (Miran, op. p.) spomladi prihodnje leto prevzel mesto predsednika ameriške centralne banke. Miran je v novembrskem dokumentu, še preden je bil Trump izvoljen, predlagal pretvorbo kratkoročnih ameriških državnih obveznic z zapadlostjo manj kot desetih let v stoletne obveznice."
Politični pritiski na posojilodajalce?
Na Steingartovo vprašanje, kateri posojilodajalec bi se prostovoljno podpisal pod takšne trajne obveznice, katerih odplačila ne bo videl v svojem življenju, je Sinn odgovoril, da nobeden.
Posojilodajalce je v to mogoče prisiliti samo s političnim pritiskom, trdi Sinn in dodaja, da se ta pritisk ustvarja z besednimi grožnjami v slogu: "Jaz sem zaščitniška sila zahodnega sveta. Če želite biti še naprej zaščiteni, potem morajo vaše centralne banke prevzeti te obveznice in s tem podpreti tudi dolar."
Štirikratno nemško plačevanje?
Steingart je dodal, da to pomeni, da Nemčija plača štirikrat več: carine, orožje za Ukrajino, ameriški utekočinjeni zemeljski plin in politično določeno obrestno mero za ameriške državne obveznice.
Zahodne članice EU plačujejo ameriško orožje za Ukrajino, poudarja Sinn. Na fotografiji: protiraketni obrambni sistem Patriot in lovca F-16 v Ukrajini.
Sinn je nato dejal, da se je program Mar-a-Lago po Trumpovem nastopu funkcije na srečo omilil. Stoletne obveznice so Američani umaknili z mize. "Toda na splošno Trumpove finančne zahteve spominjajo na izsiljevanje. Trump se je obnašal kot mafijski šef, ko je 28. februarja v Ovalni pisarni dajal lekcije Zelenskemu. Njegov moto je bila zaščita v zameno za naravne vire."
"Evropa plačuje ameriško orožje, ki prihaja v Ukrajino"
"In zdaj so tudi zahodne članice EU prisiljene plačati celotno pošiljko ameriškega orožja Ukrajini. Trump vodi državo, ki se je finančno preveč obremenila, ki je živela prek svojih zmožnosti in ki potrebuje denar. Na kapitalskih trgih je predraga, zato poskuša denar dobiti na druge načine."
Na Steingartovo vprašanje, zakaj vsi sprejemajo te ameriške zahteve, je Sinn na kratko odvrnil: "Ker so vsi odvisni od ameriške zaščite."
