Sreda, 1. 2. 2023, 11.43
1 leto, 2 meseca
Pet razlogov, zakaj Zahod Putina še ni spravil na kolena
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,57
66
Ruski predsednik Vladimir Putin je za zdaj dobro prebrodil zahodne gospodarske sankcije.
Zaradi ruskega napada na Ukrajino je Zahod proti Rusiji uvedel gospodarske sankcije. A te za zdaj še niso omajale ruskega predsednika Vladimirja Putina. Rusija namreč še vedno na veliko izvaža svoje energente, po drugi strani pa tudi zahodna podjetja niso popolnoma pretrgala trgovinskih tokov s to državo – pogosto zahodni izdelki pridejo na ruski trg posredno, in sicer prek tretjih držav.
Kmalu bo minilo leto dni od začetka ruskega napada na Ukrajino. Zaradi napada so ZDA in EU začele proti Rusiji uvajati gospodarske sankcije. A te za zdaj še niso resno načele ruskega gospodarstva. Nemški novinar Gabor Steingart je v nemškem mediju Focus izpostavil pet glavnih razlogov, zakaj sankcije Putinove Rusije še niso spravile na kolena.
Prvi razlog
Ruski finančni sistem, kljub temu, da je bil kmalu po začetku vojne odrezan od mednarodnih plačil SWIFT, ni propadel. Med vojno je dolar v primerjavi z rubljem celo oslabel – ruska valuta se trenutno giblje okoli 9,6 odstotka nad predvojno ravnjo.
Razlog za to stabilnost je, da se ruski tekoči račun kljub uvedeni blokadi povečuje in je v presežku – izvoz presega uvoz. To je tudi posledica povečanih cen energentov.
Drugi razlog
Rusko gospodarstvo je lani doživelo padec, a Rusija je gospodarsko preživela. Po napovedih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) bo imela Rusija letos 0,3-odstotno rast, leta 2024 pa celo 2,1-odstotno. Za primerjavo: Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, bo imelo leta 2024 1,4-odstotno rast, torej manjšo od ruske.
Applovi in Samsungovi izdelki še vedno prihajajo na ruski trg, in to prek tretjih držav, kot sta Armenija in Kazahstan. Kot piše New York Times, se je na primer lani izjemno povečal uvoz elektronskih naprav v Armenijo. Veliko teh elektronskih naprav potem iz Armenije najde pot na ruski trg.
Tretji razlog
Apple in Samsung sta se na začetku vojne umaknila z ruskega trga, vrzel pa zdaj zapolnjujejo kitajski proizvajalci, kot so Xiaomi, Realme in Honor. Poleg tega Turčija in predvsem Kitajska Rusijo zalagata tudi z drugimi dobrinami, kot so pralni stroji oz. industrijsko blago. Kitajski izvoz v Rusijo je tako decembra lani dosegel rekordno vrednost, kar je pomagalo izravnati močan padec trgovine z Evropo.
Kot še pojasnjuje nemški novinar, pa se tudi Applovi in Samsungovi izdelki vračajo v Rusijo, in sicer po novih trgovskih poteh. Applovi in Samsungovi izdelki iz azijskih tovarn tako prihajajo v Armenijo in Kazahstan, od tod pa v Rusijo.
Četrti razlog
Poleg tega tudi vsa zahodna podjetja niso navdušena nad pretrganjem gospodarskega sodelovanja z Rusijo. Po študiji ekonomistov Simona Evenetta in Niccola Pisanija je svoje ruske podružnice razpustilo manj kot devet odstotkov korporacij iz EU in držav G7.
Nemški novinar Gabor Steingart je dokaj črnogled glede uspešnosti sankcij proti Rusiji. Kot pravi, te sankcije dokazujejo, da ni mogoče zavezati nevidne roke trga (prispodoba trga oziroma tržnih zakonitosti kot nevidne roke je najbolj znana prispodoba škotskega ekonomista Adama Smitha, op. p.).
Kot piše Steingart, sta zgoraj omenjena avtorja analizirala 1.404 korporacije, ki so pred vojno upravljale skupaj 2.405 podružnic v Rusiji. Po študiji je le 120 podjetij popolnoma odpisalo in prodalo vsaj eno lokalno podružnico. Dvajset odstotkov podjetij, ki po teh merilih še delujejo v Rusiji, prihaja iz Nemčije.
Peti razlog
Kljub sankcijam cveti tudi ruski izvoz. Komaj je Zahod nehal kupovati rusko nafto in plin, so vstopili novi kupci. To potrjuje tudi raziskava Bloomberga, po kateri v Turčijo, Kitajsko, Indijo in številne afriške države teče okoli 2,5 milijona sodčkov ruske nafte na dan.
Tudi Evropa še vedno ne more brez ruskega plina. Po podatkih združenja Zukunft Gas, ta združuje nemška plinska podjetja, evropske države, kot so Francija, Belgija, Nizozemska in Španija, še vedno uvažajo utekočinjeni ruski plin. Po tem obvozu se bo tudi Nemčija še naprej oskrbovala z ruskim utekočinjenim plinom – čeprav le v zmanjšani količini, še piše Steingart.
66