Sreda, 30. 11. 2022, 22.31
2 leti
V Ukrajini zatišje pred zimskim viharjem?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,53
41
Ukrajinci so v začetku novembra osvobodili mesto Herson ob Dnepru, obenem pa se morajo silovito braniti pred ruskimi enotami, ki napadajo mesto Bahmut v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine. Na fotografiji: ukrajinski tank.
Po osvoboditvi Hersona in umiku ruske vojske na levi breg Dnepra v začetku novembra so se spopadi na jugu Ukrajine bolj kot ne umirili. Po drugi strani pa ruske sile v regiji Doneck še vedno pritiskajo proti mestu Bahmut, kjer so v zadnjih dnevih zasedle nekaj ozemlja. Rusija skuša Ukrajince od začetka oktobra naprej zlomiti tudi z načrtnim uničevanjem preskrbe z elektriko, vodo in ogrevanjem po vsej Ukrajini.
Vojna v Ukrajini, ki traja že več kot devet mesecev, je imela več faz. Prvotni ruski načrt je najverjetneje predvideval, da bodo z napadom na Kijev hitro zlomili osrednjo ukrajinsko oblast, nakar se bo ukrajinska vojska sesula kot hišica iz kart. Glavni del tega načrta je bil ruski desant na letališče Hostomel v bližini Kijeva na prvi dan vojne 24. februarja.
Bitka za Kijev
Ko so Ukrajinci ta napad že v enem dnevu v kali zatrli, so Rusi skušali do ukrajinskega glavnega mesta prodreti s severa iz smeri Belorusije in s severovzhoda iz smeri Rusije z oklepnimi in motoriziranimi enotami. A te dolge ruske vojaške kolone, ki so bile tarča ukrajinskih enot s protioklepnim orožjem, niso nikoli prišle v neposredno bližino Kijeva. Aprila se je tako ruska vojska umaknila iz tega dela Ukrajine. Ukrajinske oblasti so v mestih, ki so jih zapustile ruske enote, nato našle na stotine trupel ukrajinskih civilistov (najbolj znano odkritje ubitih civilistov je bilo v Buči).
Rusko težišče se je nato preusmerilo na vzhod in jug države. Zlasti na jugu Ukrajine so bile ruske enote v prvih dnevih vojne zelo uspešne. Hitro so prodrle iz Krima (ta je pod rusko okupacijo od leta 2014) do Dnepra in ga prestopile. Zasedle so Herson, ki je tudi glavno mesto istoimenske ukrajinske regije.
Spopadi v Donbasu
Rusom ni uspel prodor iz Hersona do strateško pomembnega pristanišča Odesa, s katerim bi Ukrajino odrezali od Črnega morja in vzpostavili kopensko povezavo s samooklicano prorusko Pridnestrsko republiko, ki leži na mednarodnopravnem ozemlju Moldavije. Južna fronta, če jo tako imenujemo, se je za nekaj časa bolj ali manj ustalila.
Bahmut je mesto v regiji Doneck, ki je že od maja tarča nenehnega ruskega obstreljevanja. Pred izbruhom vojne je v mestu živelo nekaj deset tisoč prebivalcev, zdaj pa je to mesto duhov in vojakov. Konec novembra je ruskim silam uspelo zasesti nekaj krajev v bližini Bahmuta.
A so spomladi po umiku iz okolice Kijeva Rusi začeli pritiskati na vzhodni fronti v Donbasu. Tu od leta 2014 ležita samooklicani proruski Doneška in Luganska ljudska republika. Ti sta pred 24. februarjem obsegali le manjši del ukrajinskih regij Doneck in Lugansk. Ruski načrt je bil torej jasen: zasesti vse ozemlje omenjenih regij.
Bolj uspešni so bili na območju Luganska, kjer so po zaslugi velike premoči v topništvu in večcevnih raketometih počasi prodirali (šlo je za nekakšno vojskovanje v slogu prve svetovne vojne, kjer je pomembno vlogo igrala ognjena moč topništva) in do začetka julija zasedli vso regijo Lugansk. Veliko manj so bile ruske enote spomladi in poleti uspešne v regiji Doneck.
Ruski polom pri Harkovu
Na drugi strani so se ukrajinske sile počasi začele pripravljati na protinapad. Spomladi in poleti so se opremile s sodobnim in natančnim zahodnim orožjem (zlasti s topništvom in večcevnimi raketometi). Po drugi strani je Rusija začela načrtno napadati infrastrukturo (mostove in železnice), da bi čim bolj otežila prevoz zahodnega orožja na fronto. Rusi so tudi napadali ukrajinska skladišča z gorivom in orožjem.
Kljub temu se je 29. avgusta začela ukrajinska ofenziva v regiji Herson. A če so vsi pričakovali, da bo ukrajinski glavni udarec na jugu, so ukrajinske enote 6. septembra začele z ofenzivo tudi na vzhodu, v regiji Harkov. Ruska frontna črta se je nepričakovano sesedla in ukrajinsko napredovanje je bilo silovito. Do 17. oktobra so ukrajinske sile osvobodile okoli 12 tisoč kvadratnih kilometrov v regiji Harkov in Lugansk.
Mobilizacija in enostranska priključitev
Polom v regiji Harkov je bil pravi šok za Rusijo. Ruski predsednik Vladimir Putin je tako 21. septembra zaukazal delno mobilizacijo. Dan prej so se začeli tudi navidezni referendumi v regijah Herson, Doneck, Lugansk in Zaporožje o priključitvi k Ruski federaciji.
Na fotografiji iz novembra letos vidimo ukrajinskega vojaka v enem od rovov v bližini mesta Bahmut. V spopadih za to mesto na ruski strani sodelujejo tudi dobro opremljene in izurjene enote ruske zasebne vojske Wagner. Kot kaže, hočejo Rusi za vsako ceno osvojiti to mesto.
Moskva je nato 30. septembra v nasprotju z mednarodnim pravom enostransko priključila vse štiri regije k Ruski federaciji. S priključitvijo teh ozemelj so se okrepila ugibanja, ali bo morda Rusija skušala ukrajinsko ofenzivo ustaviti tudi s taktičnim jedrskim orožjem. Še zlasti, ker je z zornega kota Moskve to ozemlje zdaj del Ruske federacije.
Žuganje z jedrskim orožjem
Namigi in grožnje z uporabo jedrskega orožja so se v Rusiji pojavile že kmalu po napadu na Ukrajino, ko je bilo jasno, da Putinova bliskovita vojna ne bo uspela. Žuganje z jedrskim orožjem ima dva cilja: prestrašiti Ukrajince in še zlasti Zahod, da ne bo pomagal Ukrajini oziroma da bo pritisnil na Kijev, naj sklene premirje z Moskvo.
Delna mobilizacija, ki je sprožila velik beg ruskih moških v sosednje države, se je končala do konca oktobra. Po poročilih ruskega obrambnega ministrstva so v rusko vojsko vpoklicali okoli 300 tisoč ruskih rezervistov. Ti naj bi bili slabo opremljeni, slabo izurjeni in imeli celo premalo hrane.
Osvoboditev Hersona
Kljub številčni okrepitvi ruska vojska ni mogla preprečiti padca Hersona. To mesto je bilo edino večje ukrajinsko mesto, ki ga je po 24. februarju letos zasedla Rusija. Ruska vojska je po dolgotrajnem ukrajinskem pritisku 9. novembra zapustila Herson in se umaknila na levi breg Dnepra.
Ukrajinsko osvobajanje okupiranega dela regije Herson na desni strani Dnepra se je začelo že konec avgusta. Po nekajmesečnem ukrajinskem stalnem pritisku so se 9. novembra ruske sile umaknile iz Hersona in odšle na levi breg Dnepra. Na fotografiji: ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v osvobojenem Hersonu.
Če so se Rusi umaknili iz Hersona, pa še vedno vztrajno napadajo v regiji Doneck. V začetku novembra so ruske enote spet sprožile ofenzivo na jugu regije Doneck. Njihov cilj so mesta oziroma naselja Bahmut, Pavlivka, Soledar in Vuhledar. Na vzhodu Ukrajine ima ruska vojska še vedno šestkrat večjo ognjeno moč od ukrajinske vojske.
Ruski naskok na Bahmut in uničevanje Ukrajine
Konec novembra je ruska vojska delno prebila ukrajinsko obrambno črto pri Bahmutu. Washingtonski Inštitut za vojne študije (Institute for the study of war – ISW) je v torek zapisal, da je ruska vojska dosegla majhne ozemeljske pridobitve, a da ne pričakujejo, da bi zelo hitro obkolila Bahmut.
Od začetka oktobra naprej Rusija, ki je začela nabavljati orožje (letalniki in rakete) v Iranu in Severni Koreji, tudi načrtno uničuje ukrajinsko električno omrežje in preskrbo z vodo po vsej državi. Cilj je jasen: čem več Ukrajincev v tej zimi pahniti v položaj, da ne bodo imeli elektrike, vode in ogrevanja ter tako načeti njihovo voljo po odporu. Morda želi Rusija tudi spodbuditi množičen beg Ukrajincev proti zahodu, da bi čimbolj destabilizirala Evropo.
Ugibanja o novih mobilizacijah v Rusiji
Ugiba se tudi o novem valu mobilizacij v Rusiji – v decembru letos ali januarja prihodnje leto, kar Moskva za zdaj zanika. Nedavno so Ukrajinci sporočili, da v ruskem političnem vodstvu kroži dokument, v katerem med drugim piše, da bi morala imeti ruska vojska na voljo pet milijonov vojakov, če bi hotela zmagati v vojni. Moskva zanika obstoj tega dokumenta in novo mobilizacijo.
Zaradi ruskih napadov na infrastrukturo, kot so elektrarne, so v Ukrajini zelo pogosti električni mrki. Na fotografiji iz novembra letos vidimo Kijevčane v času električnega mrka.
Za preživetje Ukrajine v vojni z Rusijo je nujna zahodna pomoč – tako vojski kot civilnemu prebivalstvu. Vsaj za zdaj ni videti, da bi kmalu prišlo do konca vojne. Na začetku ruskega napada (februarja in marca) je sicer bilo nekaj pogovorov med rusko in ukrajinsko stranjo, a ta niso prinesla miru.
Zbližanje stališč le pri sporazumu o žitu
Cilji obeh držav so namreč zelo oddaljeni: Kijev želi odhod ruske vojske z vsega ozemlja Ukrajine, tudi iz Krima, Moskva pa je že z enostransko priključitvijo štirih ukrajinskih regij k Ruski federaciji pokazala svoje ekspanzivne načrte. Do sporazuma med državama je s turškim posredovanjem prišlo le pri izvozu ukrajinskega žita iz črnomorskih pristanišč.
Poleg tega je Ukrajince upravičeno strah, da bi morebitno prekinitev spopadov Rusija zgolj izkoristila, da bo spočila in preuredila svojo vojsko, nato pa okrepljena spet nadaljevala z agresijo proti Ukrajini. Moskva je namreč Kijev k pogajanjem jeseni letos pozvala prav času velike ukrajinske ofenzive na vzhodu Ukrajine.
Kdaj bo konec vojne?
Kdaj in kako se bo končala vojna v Ukrajini, je za zdaj težko napovedati. Zdi se, da se Putin še ni odpovedal načrtom, da bi z vojno izčrpavanja uničil Ukrajino oziroma si jo podredil. Ameriško-škotski zgodovinar Niall Ferguson na primer je že pred časom napovedal, da se bo vojna končala v slogu korejske vojne (1950–1953). Torej, da bo prišlo do nekakšnega premirja, ne pa tudi do mirovnega sporazuma, ker se strani ne bosta nikoli dogovorili o njem. Ferguson dokaj optimistično meni, da bo to premirje sklenjeno prihodnje leto.
41