Rusija v odgovor na ukrepe Varšave zapira poljski konzulat

14.02 Turčija pripravljena sodelovati v varnostnih silah v Ukrajini

Turške oblasti so danes izrazile pripravljenost sodelovati v varnostnih silah v Ukrajini. Pred razporeditvijo sil bi sicer po mnenju Ankare med drugim morali Ukrajina in Rusija skleniti dogovor o prekinitvi ognja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Turške oborožene sile so pripravljene prispevati k vsaki pobudi, katere cilj je zagotoviti varnost in stabilnost v naši regiji. Najprej bo treba vzpostaviti prekinitev ognja med Rusijo in Ukrajino. Nato pa bo treba določiti okvir misije z jasno opredeljenimi cilji in prispevkom vsake države," je sporočilo turško obrambno ministrstvo.

Turčija je pripravljenost sodelovati v varnostnih silah v Ukrajini izrazila, potem ko je v torek francoski predsednik Emmanuel Macron napovedal ustanovitev nove delovne skupine, ki naj bi oblikovala večnacionalne varnostne sile, ki bi po prekinitvi ognja delovale kot "druga obrambna linija". "Vodili jo bosta Francija in Velika Britanija, tesno pa bo sodelovala tudi Turčija, ki ima ključno vlogo v pomorskih zadevah, prvič pa bodo sodelovale tudi ZDA," je dodal.

Kot je še pojasnil, bodo v okviru delovne skupine v prihodnjih dneh natančno določili prispevke posameznih držav in predstavili dokončna varnostna jamstva zaveznic za Ukrajino, poroča portal Politico.

12.15 Rusija v odgovor na ukrepe Varšave zapira poljski konzulat

Rusija je danes na pogovor poklicala poljskega veleposlanika v državi in odločila, da mora Poljska do konca decembra zapreti svoj konzulat v sibirskem mestu Irkutsk. S tem je odgovorila na poljsko zaprtje ruskega konzulata v mestu Gdansk po obtožbi Rusije za sabotažo na železniški progi.

Rusko zunanje ministrstvo je danes zaprtje konzulata v Gdansku, ki je še zadnji ruski konzulat na Poljskem, obsodilo kot sovražen in neupravičen korak. Dodalo je, da mora Poljska svoj konzulat v Irkutsku zapreti do konca decembra, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Z odločitvijo so danes seznanili poljskega veleposlanika, ki so ga poklicali na pogovor.

Poljska se je pretekli teden za zaprtje ruskega konzulata v Gdansku odločila po tem, ko je bila 16. novembra na železniški progi med Varšavo in Lublinom izvedena sabotaža, za katero je obtožila Rusijo. Pri tem ni bil nihče poškodovan, saj je sprevodnik pravočasno opazil poškodovane tire. Kot storilca so oblasti identificirale ukrajinska državljana, ki že dlje časa sodelujeta z ruskimi obveščevalnimi službami in sta po napadu pobegnila v Belorusijo. Poljski premier Donald Tusk je sabotažo označil za ruski državni terorizem in Moskvo obtožil, da se podaja v novo fazo hibridnega vojskovanja, katerega cilj je destabilizacija Poljske.

Moskva je zavrnila poljske trditve o svoji vpletenosti in Varšavo obtožila rusofobije. Zaprtje konzulata v Gdansku pomeni, da je rusko veleposlaništvo v prestolnici Varšava še edino diplomatsko predstavništvo Moskve v državi. Maja je Poljska zaprla konzulat v Krakovu, potem ko je rusko obveščevalno službo obtožila za požar, ki je lani uničil nakupovalno središče v Varšavi. Lani so iz istega razloga zaprli konzulat v Poznanju.

Rusko zunanje ministrstvo je pretekli teden v odzivu napovedalo zmanjšanje poljske diplomatske prisotnosti v Rusiji. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je ocenil, da gre za popolno poslabšanje odnosov z Varšavo, in poljsko vodstvo obtožil, da želi uničiti možnost konzularnih ali diplomatskih vezi z Moskvo. Tudi Moskva je že pred tem zaprla poljska konzulata v Sankt Peterburgu in Kaliningradu. Z zaprtjem konzulata v Irkutsku bo tako poljsko veleposlaništvo v Moskvi še edino diplomatsko predstavništvo Varšave v Rusiji.

Odnosi med državama so se močno poslabšali od ruske invazije na Ukrajino, med katero je Varšava trdna podpornica Kijeva.

11.20 Rusija zaradi eksplozije na Krimskem mostu osmerico obsodila na dosmrtno zaporno kazen

Rusko sodišče je danes osem ljudi obsodilo na dosmrtno zaporno kazen zaradi eksplozije na Krimskem mostu leta 2022. Odgovornost za eksplozijo je kmalu po njej prevzel Kijev, ki trdi, da je bil namen napada ohromiti logistiko Moskve, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Obtoženci so bili spoznani za krive in obsojeni na dosmrtno zaporno kazen," je na Telegramu sporočilo rusko vojaško sodišče v mestu Rostov na Donu. Osmerica je bila obtožena izvedbe terorističnega napada in nezakonite pridobitve orožja kot organizirana skupina. Dva sta bila obtožena tudi tihotapljenja eksplozivnih naprav. Eksplozija je na mostu odjeknila 8. oktobra 2022. Povzročila je obsežno škodo, ubitih pa je bilo pet ljudi.

Ukrajinski polotok Krim, ki ga je Rusija zasedla leta 2014, je ključna oskrbovalna pot za ruske sile na jugu Ukrajine. V luči tega je Kijev od začetka ruske invazije februarja 2022 izvedel že več napadov na 19-kilometrski most. Tega je Rusija začela graditi kmalu po zasedbi polotoka. Gradnja je trajala štiri leta, po svečanem odprtju na čelu z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pa so most leta 2018 odprli za promet ter s tem vzpostavili cestno in železniško povezavo med zasedenim polotokom in ruskim ozemljem.

Novice Putinov mož iz ozadja, ki je povezan s Kijevom

Novice Ruski strateški bombniki se zbirajo blizu Ukrajine: smo tik pred največjim ruskim napadom?

Novice Posebni odposlanec ZDA svetoval Putinu, kako se lahko prikupi Trumpu