Prek meja
Sreda, 26. 11. 2025, 4.00
10 mesecev, 1 teden
Prek meja (62.) - Ksenia Juvan
Rusinja v Sloveniji: To je rajski kotiček na svetu, v katerem se dogajajo grozne stvari #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,64
Ksenia Juvan je strastna popotnica, ki je tudi zaradi svojega dela v turizmu prepotovala dobršen del sveta. Izmed vseh držav, ki jih je obiskala, se je zaljubila prav v Slovenijo.
Pred desetimi leti je Rusinja Ksenia Juvan s starši obiskala Slovenijo in takrat se ji še sanjalo ni, da bo to tudi potovanje, na katerem bo spoznala svojega bodočega moža. Dan po njunem prvem zmenku v Ljubljani je imela let nazaj domov, a kljub razdalji se je ljubezenska zgodba nadaljevala. "Februarja sva šla za tri tedne potovat po Peruju z nahrbtnikom in ugotovila, da je to to in da morava biti skupaj. 18. marca 2016 sem imela kupljeno enosmerno letalsko vozovnico za Slovenijo," v smehu pove Juvan. S sogovornico smo se med drugim pogovarjali o tem, zakaj jo je Slovenija očarala in kakšno je življenje tukaj, o Slovencih in naši tradicionalni hrani, pa tudi o tem, zakaj se je odločila pisati blog, posvečen lepotam in posebnostim Slovenije.
Rusinja Ksenia Juvan je kot majhna deklica sanjala, da bo prepotovala svet. Želja se ji je
V tokratni rubriki prek meja gostimo Ksenio Juvan, Rusinjo, ki se je pred desetimi leti zaradi ljubezni preselila v Slovenijo. Ukvarja se z digitalnim marketingom in promovira Slovenijo.
uresničila in že pri 15 letih je odšla od doma na šolanje v Nemčijo. Po končanem šolanju je štiri leta študirala hotelski management na Nizozemskem, takoj zatem pa dobila pogodbo za delo v hotelu na Kitajskem. Brez pomisleka se je preselila tja, kjer je nekaj let delala v hotelu, nato pa kot zavarovalna agentka za mednarodno zavarovanje. Pot jo je zanesla tudi na Tajsko, v Dubaj in Nemčijo ter na koncu v Slovenijo, kjer se je poročila in si ustvarila družino. Že deset let raziskuje našo državo in vedno znova je presenečena, koliko novega odkrije. Vse zanimivosti in skrite kotičke Slovenije, kulinarične izkušnje in potovalne nasvete deli na svojem profilu na Instagramu in na blogu Ksenia in Slovenia, ki je bil pred dvema letoma razglašen za enega najboljših blogov o življenju in potovanjih.
Lahko za začetek poveste, od kod prihajate?
Prihajam iz mesta Toljati na vzhodu Rusije. Gre za industrijsko mesto, znano po tovarni, kjer izdelujejo avtomobile Lada. Zaradi prisotnosti avtomobilske industrije mu pravijo tudi ruski Detroit. Za ruske standarde je mesto majhno, čeprav je v resnici veliko kot tri Ljubljane skupaj.
Življenje vas je pred desetimi leti prineslo v Slovenijo. Kako to?
S starši imamo lepo tradicijo, da vsako leto skupaj obiščemo eno državo in leta 2015 je bila to Slovenija. Ker sta šla starša zgodaj spat, mene pa je zanimalo, kakšni so ljudje v Sloveniji, sem odprla aplikacijo za zmenke Tinder in tam spoznala bodočega moža. Bila je ljubezen na prvi pogled.
Ko si zaljubljen, nosiš rožnata očala in takrat je vse lepo, na svet gledaš z ljubeznijo.
Ravno pred nekaj dnevi sva praznovala deset let od najinega prvega zmenka. Lep zmenek sva imela, a naslednji dan je bil moj zadnji dan v Sloveniji. Takrat sem lahko kot zavarovalna agentka delala od doma, zato sem si vzela dva meseca časa, da sem potovala po Evropi. Zdajšnjemu možu sem povedala, da se lahko dobiva na Nizozemskem, in res je prišel. Ravno v tistem času mi je potekel tudi schengenski vizum, zato sva se odločila, da greva na nekoliko daljše potovanje, da vidiva, ali sva za skupaj in kako delujeva v neznanih situacijah. Februarja sva šla za tri tedne potovat po Peruju z nahrbtnikom in ugotovila, da je to to in da morava biti skupaj. 18. marca 2016 sem imela kupljeno enosmerno letalsko vozovnico za Slovenijo (smeh, op. a).
Ksenia Juvan s svojim sedanjim možem na drugem zmenku v Amsterdamu. Ena izmed stvari, ki ju je z možem zbližala, je strast do potovanj.
Kakšni so bili vaši prvi vtisi o Sloveniji? Ste se hitro privadili na življenje tukaj?
Zase bi rekla, da sem človek sveta in se zelo hitro privadim na drugo kulturo. Nekoliko nenavadno se mi je zdelo edino to, da je mož takrat živel v veliki hiši skupaj s starši. Zase je imel sicer celo nadstropje v hiši in ločen vhod, a po mojem mnenju je v kuhinji prostora le za eno žensko (smeh, op. a.). Ne razumite me narobe, zelo sem srečna, da imam takšno družino in da so me tako lepo sprejeli, a vedela sem, da se morava preseliti na svoje.
Če živiš na svojem, se mi zdi, da so odnosi s starši lahko še boljši. V Rusiji nimamo navade, da bi živeli skupaj s starši. Ko dopolniš 18 let, komaj čakaš, da greš od doma in si ustvariš svoje življenje. Značilno za rusko kulturo je tudi to, da se ljudje zelo zgodaj poročijo in imajo otroke. Z leti se seveda tudi to spreminja, a v tem pogledu je slovenska kultura povsem drugačna od ruske.
Kakšni pa se vam zdimo Slovenci?
Ste se hitro naučili govoriti slovensko glede na to, da sta tako slovenščina kot ruščina slovanska jezika?
Iskreno sem potrebovala precej dolgo, da sem se lotila učenja slovenščine. To je bilo med covidom, ko sem bila drugič noseča in smo po cele dneve gledali televizijo (smeh, op. a). V meni se je nekaj spremenilo, izgubila sem strah pred tem, da naredim napako, in se začela pogovarjati v slovenščini.
Doma se pogovarjamo v angleščini, poleg tega otroka govorita slovensko in rusko. Veliko časa namenim temu, da jima berem knjige v ruščini, da se pogovarjamo v ruščini in ohranimo moj materni jezik. Seveda pa je njun prvi jezik slovenščina.
Ksenia Juvan je navdušena nad slovensko kulinariko. Med njene najljubše jedi sodijo goveja juha, žabji kraki in celo žolca. "Zelo rada imam žolco. Všeč mi je tekstura, pa še zdrava je, saj je to naravni kolagen," pove Juvan.
Kaj vam je v Sloveniji najljubše?
Meni najljubši kraj v Sloveniji je Piran. Vedno, ko se vračam tja, sem vesela. V Rusiji, od koder jaz prihajam, je morje oddaljeno okoli tri tisoč kilometrov. V Sloveniji mi je všeč, ker je vse tako blizu. Skočiš v avto in čez eno uro si že na morju. Všeč sta mi tudi vpliv Italije in vreme.
Katere so po vašem mnenju prednosti življenja v Sloveniji?
Po mojem mnenju je Slovenija raj za upokojence. Opažam, da se Angleži, Američani in Nemci zanimajo, kje bi živeli po upokojitvi, in ena najbolj priljubljenih držav je Slovenija. Za Slovenijo se zanimajo tisti, ki bi radi živeli mirno življenje. Slovenija je varna država, ima dobro hrano in čudovito naravo. Je rajski kotiček na svetu, v katerem se dogajajo res grozne stvari.
Omenili ste slovensko hrano. Vam je všeč? Skuhate kdaj govejo juho ali kakšno drugo tradicionalno slovensko jed?
Jaz ne bom nikoli skuhala boljše goveje juhe kot moja tašča. Zato ne kuham, ampak gremo k njej na nedeljsko kosilo. Zelo rada imam slovensko hrano. V primerjavi s Kitajsko, kjer sploh ne veš, kaj ješ, tukaj zelo cenim to, da je hrana lokalna. V življenju sem poskusila zelo različne jedi, saj zelo rada raziskujem svet gastronomije in kulinarike.
Pišete potovalni blog Ksenia in Slovenia, kjer predstavljate lepote in posebnosti Slovenije. Kako ste prišli na idejo o pisanju bloga?
"Za Slovenijo se zanimajo tisti, ki bi radi živeli mirno življenje. Slovenija je varna država, ima dobro hrano in čudovito naravo. Je rajski kotiček na svetu, v katerem se dogajajo res grozne stvari."
Blog sem začela pisati leta 2018, ker sem se počutila nekoliko osamljeno. Prišla sem v Slovenijo, po enem letu sem zanosila, nikogar nisem poznala. Najprej sem blog pisala v ruščini, ker pogrešam pisanje in branje v svojem jeziku. Ko je prišel covid, pa sem spoznala, da je bolje, da pišem v angleščini, ker le tako dosežem in povežem večje število ljudi. Berejo me tisti, ki obožujejo Slovenijo, tujci, ki načrtujejo obisk Slovenije, Slovenci, ki živijo v tujini, in tujci, ki živijo v Sloveniji.
Ko sem pred desetimi leti prišla živet v Slovenijo, moji prijatelji na Kitajskem niso vedeli, kje je Slovenija, bili so celo zaskrbljeni, kam sploh grem, ko sem povedala, da se selim. V tem času je Slovenija postala znana in zahvala gre vsem športnikom, Ani Roš in drugim, ki se trudijo promovirati Slovenijo. Po drugi strani pa moramo biti pazljivi, da Slovenija ne bo postala država množičnega turizma. Ravno prejšnji teden sem prejela fotografijo iz Londona, kjer je na rdečem avtobusu velik oglas, ki vabi k obisku Slovenije. Želim si, da Slovenijo obiskujejo ljudje, ki se lepo obnašajo, ki ohranjajo naravo in znajo ceniti to, kar Slovenija ponuja.
Vsak kotiček v Sloveniji ima svoj čar. Jaz te kotičke raziskujem in jih poskušam predstaviti na blogu. Veliko Slovencev mi piše, da še sami niso vedeli, da to obstaja v Sloveniji. Po desetih letih raziskovanja še vedno najdem nekaj zanimivega in mislim, da tega ne bo nikoli konec.
Obstaja kakšen stereotip, ki ga imamo o Rusih in ne drži?
Možu vedno govorim, da ste lahko Slovenci srečni, ker vas ne poznajo, in stereotipov o Slovencih, za razliko od Rusov, ni. Vseskozi se trudim porušiti klasične stereotipe o Rusih. Eden je recimo ta, da že za zajtrk pijemo vodko ali pa da se po naših cestah sprehajajo medvedi. Čeprav se v zadnjem času zdi, da se to pogosteje dogaja v Sloveniji. Za Ruse sicer pravijo tudi, da so bolj zadržani, a se mi zdi, da ste Slovenci bolj.
Se pogosto vračate v Rusijo in kaj najbolj pogrešate?
Seveda, v Rusiji imam družino in če imam le priložnost, grem tja. Zdaj načrtujemo, da bomo šli na obisk maja prihodnje leto. Trenutno je nekoliko težje potovati. Pred covidom je bilo vse veliko bolj enostavno – kupil si vozovnico za 200 evrov, šel si na Brnik in čez tri ure si bil že v Moskvi. Zdaj je to celo popotovanje, kot da bi šel v Južno Ameriko.
Poleg družine najbolj pogrešam jezik, zato vedno poslušam ruski radio in rusko glasbo. Če grem v tujino, se mi zdi, da bolj pogrešam Slovenijo kot pa Rusijo. To je zato, ker sem že tako dolgo v tujini.
Ksenia Juvan že od leta 2002 ne živi več v Rusiji. Kot pravi, najbolj od vsega pogreša starše in ruski jezik.
Kako gledate na trenutno dogajanje in vojno v Ukrajini, ki je zahtevala na tisoče žrtev, tako na eni kot na drugi strani?
Sem proti vojni in ne poznam nobenega Rusa, ki bi podpiral vojno. To je politika. Odloča en človek in ne povprečni ljudje. Vsak dan me boli srce. Novic sploh ne berem več, ker niti ne veš več, kaj je resnica in kaj laž. Ne morem verjeti, da se to dogaja v 21. stoletju. To je politika in upam, da bo kmalu konec, čeprav ni videti tako.
Kaj pa vaši starši, kako vojna vpliva nanje?
Seveda so moji starši proti vojni. Težko je. Čeprav je mesto, od koder prihajam, daleč stran od fronte, so starši prestrašeni. Oblasti blokirajo internet, dostop do spleta je omejen. Težko kličeš v Rusijo, in če želim govoriti z mamo, mora ona nastaviti VPN, ampak tudi to blokirajo. Nadzorujejo ljudi, vedno je bilo tako. Poznam ljudi, dekleta, s katerimi sem hodila v šolo, ki so v vojni izgubila svoje može in brate.
