Sreda, 26. 11. 2025, 12.02
4 mesece
Vojna v Ukrajini
Razkritje Reutersa: ameriški mirovni načrt so pripravili v Kremlju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,75
ZDA so konec preteklega tedna Kijevu in Moskvi posredovale osnutek mirovnega načrta.
Mirovni načrt za končanje vojne v Ukrajini, ki so ga ZDA predstavile konec prejšnjega tedna, temelji na ruskem dokumentu, ki je bil Trumpovi administraciji predložen oktobra, so za agencijo Reuters potrdili trije viri, seznanjeni z zadevo. Kot so pojasnili, so Rusi dokument, v katerem so navedeni pogoji Moskve za končanje vojne, z visokimi ameriškimi uradniki delili sredi oktobra po srečanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Washingtonu. Ob tem je Bloomberg objavil prepis pogovora Trumpovega posebnega odposlanca Stevea Witkoffa in Putinovega svetovalca Jurija Ušakova. Witkoff naj bi mu svetoval, kako si lahko Putin pridobi Trumpovo naklonjenost. Tako Trump kot Kremelj vse navedbe zavračata.
16.58 Fajon: Spreminjanja meja s silo lahko ustvari nevaren precedens
16.42 Trump zagovarjal Witkoffa po domnevnem razkritju pogovora s Putinovim svetovalcem
14.59 Kallas: Omejiti bi morali rusko vojsko, ne ukrajinske
13.43 Za Rusijo nekateri vidiki mirovnega načrta pozitivni, drugi terjajo razpravo
11.45 Reuters: Trumpov mirovni načrt so pripravili v Kremlju
10.27 Zaradi suma vohunjenja za Rusijo v Parizu prijeli tri ljudi
10.21 Von der Leyen: Vsi si želimo pravičen in trajen mir v Ukrajini
10.14 Rutte meni, da so glede mirovnega načrta potrebna nadaljnja pogajanja
6.40 Trump odstopil od ultimata, ki ga je postavil Ukrajini
6.35 Zelenski pozdravil načela posodobljenega mirovnega načrta
6.15 Zunanji ministri EU in evropski poslanci o mirovnem načrtu za Ukrajino
16.58 Fajon: Spreminjanja meja s silo lahko ustvari nevaren precedens
Spreminjanje meja s silo je nesprejemljivo in bi lahko ustvarilo nevaren precedens, je na današnjem izrednem neformalnem zasedanju zunanjih ministrov EU o končanju vojne v Ukrajini izpostavila zunanja ministrica Tanja Fajon. Po njenih besedah bi to lahko ogrozilo stabilnost v številnih delih sveta, med drugim na Zahodnem Balkanu.
Fajon, ki zagovarja čimprejšnje in brezpogojno premirje, je dejala, da je v tej vojni Rusija agresor, za kar da mora odgovarjati. Podprla je prizadevanja za pravičen in trajen mir, je po zasedanju sporočilo ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.
Iz sporočila ministrstva je razvidno, da so se ministri strinjali o nujnosti čezatlantske enotnosti in močnih varnostnih zagotovil za Ukrajino.
"Hkrati moramo vsi skupaj vztrajati, da imajo humanitarna vprašanja, med drugim vrnitev ugrabljenih ukrajinskih otrok ter izpustitev pridržanih oseb, pomembno in vidno mesto v mirovnih pogovorih," je še dodala ministrica.
16.42 Trump zagovarjal Witkoffa po domnevnem razkritju pogovora s Putinovim svetovalcem
Predsednik ZDA Donald Trump je danes zagovarjal svojega posebnega odposlanca Stevea Witkoffa, potem ko je v javnost prišel prepis domnevno spornega pogovora med Witkoffom in svetovalcem ruskega predsednika Jurijem Ušakovim, ki ga je objavil ameriški medij Bloomberg. Witkoff naj bi Ušakovu svetoval, kako naj si Putin pridobi Trumpovo naklonjenost.
Bloomberg je pridobil in v torek v obliki prepisa objavil vsebino telefonskega pogovora z dne 14. oktobra med Witkoffom in Ušakovom, najvišjim svetovalcem predsednika Vladimirja Putina na področju zunanje politike.
Witkoff in Ušakov sta se glede na vsebino prepisa pogovora pogovarjala o končanju vojne v Ukrajini, pri čemer je Ušakov vprašal, ali bi bilo koristno, da se po telefonu pogovorita njuna šefa - Putin in Trump.
Witkoff je odgovoril, da se mu to zdi koristno, nato pa predlagal, kako naj poteka pogovor. Pri tem je priporočal laskanje Trumpu, ki ga je označil za mirovnika, in priporočil, naj se mu v pogovoru čestita za dosežen dogovor o premirju v Gazi.
"Predsedniku sem povedal, da ste - da je Ruska federacija vedno želela mirovni sporazum. (...) Predsedniku sem povedal, da verjamem v to," naj bi Witkoff nato še dejal glede Trumpa in vojne v Ukrajini.
Trump je danes povedal, da ni videl prepisa pogovora ali slišal posnetka, vendar da je Witkoff po njegovem delal "to, kar pač počne posrednik", da bi mirovni načrt uspešno "prodal" tako Rusiji kot Ukrajini, navajata BBC in portal Politico.
Pogovor Witkoffa in Ušakova naj bi bil po navedbah več medijev sporen v luči nedavno objavljenega ameriškega načrta v 28 točkah za končanje vojne v Ukrajini. Številni so namreč menili, da je načrt preblizu stališčem in zahtevam Moskve - zlasti v Ukrajini in Evropi. Načrt so pogajalci iz ZDA, Evrope in Ukrajine medtem prilagodili in skrajšali na 19 točk, pri čemer naj bi izpadle nekatere točke, ki bi najbolj upoštevale ruske zahteve.
Ušakov, ki je danes potrdil Trumpove napovedi o načrtovanem srečanju med Witkoffom in Putinom v naslednjem tednu, je medtem razkritje vsebine pogovora označil za nesprejemljivo, poroča agencija Reuters. Del informacij o pogovoru je označil za laži, dodatne komentarje pa zavrnil.
Pri tem po navedbah BBC ni jasno, kako in prek koga je Bloomberg pridobil informacije o vsebini pogovora. Ušakov in namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov sta menila, da nekateri mediji sodelujejo v evropski hibridni informacijski vojni, katere cilj je oslabiti odnose in ovirati pogovore med Rusijo in ZDA.
Podobno so kasneje danes sporočili tudi v Kremlju, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Jasno je, da je v različnih državah, vključno z ZDA, veliko ljudi, ki želijo ustaviti premike v smeri miru," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, ki je spremljal Putina na državnem obisku v Kirgizistanu.
14.59 Kallas: Omejiti bi morali rusko vojsko, ne ukrajinske
Da bi končali vojno v Ukrajini, bi morali omejiti rusko vojsko in njen proračun, ne ukrajinske, je danes po neformalnem zasedanju zunanjih ministrov članic EU o načrtu za končanje ruske agresije na Ukrajino menila visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas.
"Če želimo preprečiti nadaljevanje te vojne, bi morali v bistvu omejiti vojsko in vojaški proračun Rusije," je po ministrskem zasedanju, ki je potekalo prek videopovezave, povedala Kallas. "Če namreč skoraj 40 odstotkov proračuna namenjaš za vojsko, jo boš želel uporabiti znova in to je grožnja našemu ozemlju," je pojasnila.
Glede morebitne omejitve števila ukrajinskih vojakov, o čemer poteka razprava v okviru mirovnega procesa pod vodstvom ZDA, pa je poudarila, da je odločanje o tem suverena pravica vsake države.
Tudi sicer bi se morali po njenem mnenju v pogovorih o načrtu za mir v Ukrajini osredotočiti na to, k čemu se bo zavezala Rusija in ne Ukrajina.
"V tej vojni imamo enega agresorja in eno žrtev. Tako da če želimo zagotoviti trajen mir, potrebujemo zaveze Rusije. V ameriškem osnutku, ki seveda ni končen, ni bilo niti ene koncesije ali obveznosti za rusko stran," je povedala Kallas. Dodala je, da je glede na to, da so bile vse točke v prvotnem osnutku načrta v prid Rusiji, jasno, da so ga pripravili v Moskvi.
Kallas je po neformalnem zasedanju zunanjih ministrov EU povedala še, da ruski predsednik Vladimir Putin svojih ciljev ne more doseči na bojišču, zato bo to poskušal prek pogajanj. Po njenem mnenju je treba okrepiti pritisk na Moskvo, predvsem prek sankcij, ter okrepiti vojaško in finančno pomoči Ukrajini.
Ob tem je pozdravila današnjo napoved predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen v Evropskem parlamentu, da bo komisija pripravila predlog pravne podlage za 140 milijard evrov vredno posojilo Kijevu, ki bi ga financirali z zamrznjenim ruskim premoženjem. "Zdaj ko vidimo, da si Rusija tega ne želi, moramo narediti premik," je poudarila. Odločitev o posojilu je treba po njenih besedah sprejeti hitro.
Naj sprejmejo odločitev, ki bo omogočila uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za obrambo in okrevanje Ukrajine, je kolege iz držav članic EU pozval tudi ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha. Poleg tega naj EU pripravi in sprejme 20. sveženj sankcij proti Rusiji, da bi okrepila pritisk nanjo, je dodal.
13.43 Za Rusijo nekateri vidiki mirovnega načrta pozitivni, drugi terjajo razpravo
Rusija je prejela najnovejši izvod ameriškega načrta za končanje vojne v Ukrajini, je danes sporočil svetovalec ruskega predsednika Jurij Ušakov. Nekatere vidike Kremelj po njegovih besedah ocenjuje pozitivno, medtem ko da druge terjajo razpravo. Ob tem je kritiziral Evropo zaradi vključevanja v pogovore in jo obtožil "vmešavanja v mirovni proces". V pogovoru za rusko televizijo je Ušakov dejal, da novi osnutek načrta zahteva resno analizo in da se Rusija o njem ni še z nikomer pogovarjala, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ušakov je danes pojasnil, da so prek neuradnih kanalov prejeli celo več različic posodobljenega načrta.
"Na nekatere vidike je mogoče gledati pozitivno, mnogi pa zahtevajo razprave med strokovnjaki," je dejal Ušakov. Najnovejši načrt Washingtona sicer zaenkrat še ni bil objavljen. Ušakov je danes pojasnil, da so prek neuradnih kanalov prejeli celo več različic posodobljenega načrta.
Ameriški predsednik Donald Trump je v torek dejal, da gre za "izpopolnjeno" različico predhodnega načrta v 28 točkah. Nov jih vsebuje 19. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pred tem v torek pozdravil načela posodobljenega načrta, ki je nastal po pogovorih ameriške in ukrajinske strani ta konec tedna. V njem naj za razliko od predhodnega ne bi bilo več nekaterih ključnih zahtev Rusije, podrobnosti pa javno niso znane.
Ameriški uradniki se bodo zdaj sestali z obema stranema. Kremelj je danes že potrdil, da se bo ruski predsednik Vladimir Putin prihodnji teden v Moskvi srečal s posebnim ameriškim odposlancem Stevom Witkoffom. Ob robu potekajo tudi intenzivna usklajevanja evropskih držav in Kijeva, ki vztrajajo, da nobena odločitev ne sme biti sprejeta brez njihovega soglasja.
To je danes v nagovoru v parlamentu poudaril tudi nemški kancler Friedrich Merz, ki je dodal, da so prizadevanja ZDA za rešitev konflikta dobrodošla, vendar da lahko odločitve o evropskih zadevah sprejemajo le v soglasju z Evropo. "Želimo si, da se ta vojna čim prej konča. Vendar sporazum, dosežen med velikimi silami brez soglasja Ukrajine in Evropejcev, ne bo osnova za resnično trajnostni mir v Ukrajini," je pojasnil. Da bi prišlo do resničnih pogajanj mora po njegovih navedbah Putin spoznati "nesmiselnost vojne".
Ušakov je po drugi strani danes kritiziral Evropo zaradi vključevanja v pogovore o koncu vojne. "Vmešavanje Evropejcev v vse te zadeve je po mojem mnenju popolnoma nepotrebno," je dejal.
11.45 Reuters: Trumpov mirovni načrt so pripravili v Kremlju
Mirovni načrt za končanje vojne v Ukrajini, ki so ga ZDA predstavile konec prejšnjega tedna, temelji na ruskem dokumentu, ki je bil Trumpovi administraciji predložen oktobra, so za agencijo Reuters potrdili trije viri, seznanjeni z zadevo.
Kot so pojasnili, so Rusi dokument, v katerem so navedeni pogoji Moskve za končanje vojne, z visokimi ameriškimi uradniki delili sredi oktobra po srečanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Washingtonu.
Exclusive: US peace plan for Ukraine drew from Russian document, sources say https://t.co/n8kdNoWHaI https://t.co/n8kdNoWHaI
— Reuters (@Reuters) November 26, 2025
10.27 Zaradi suma vohunjenja za Rusijo v Parizu prijeli tri ljudi
Francoske oblasti so v okviru preiskave francosko-ruskega društva SOS Donbass v Parizu aretirale in priprle tri ljudi zaradi suma vohunjenja za Rusijo in širjenja ruske vojne propagande, so v torek sporočili francoski tožilci. SOS Donbass se predstavlja kot humanitarna organizacija za pomoč civilistom v vzhodni ukrajinski regiji Donbas, ki je delno pod ruskim nadzorom. Francoska protiobveščevalna služba DGSI sumi, da je septembra 2022 ustanovljeno društvo samo krinka za vohunske in destabilizacijske dejavnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
French authorities have arrested two men and one woman on suspicion of spying and promoting pro-Russian influence. The suspects are linked to the group SOS Donbass, which claims to be a humanitarian aid organization. However, France’s DGSI security agency suspects the group is a… pic.twitter.com/IhHwrMmICM
— NOELREPORTS 🇪🇺 🇺🇦 (@NOELreports) November 26, 2025
Med aretiranimi je po navedbah tožilstva 40-letni Rus, ki so ga septembra posnele nadzorne kamere, ko je na Slavolok zmage v francoski prestolnici obešal proruske plakate. Nato je po telefonu poročal vodji omenjenega društva, 40-letni francosko-ruski državljanki, ki jo francoska protiobveščevalna službi sumi, da je od predstavnikov francoskih podjetij skušala pridobiti gospodarske informacije.
V Rusiji rojeno osumljenko sicer protiobveščevalna služba spremlja že od začetka leta. Potem ko je v zvezi z njo ugotovila dejavnosti, ki bi lahko škodile temeljnim interesom francoske države, so marca letos imenovali preiskovalnega sodnika. Ta preiskuje več možnih kaznivih dejanj, vključno s "tajnim dogovarjanjem s tujo državo", za katerega je predvidena kazen do deset let zapora. Priprli so tudi 63-letnega moškega iz pariškega predmestja, še poroča AFP.
Do aretacij prihaja v času, ko v Evropi narašča zaskrbljenost zaradi možnega ruskega vmešavanja, medtem ko Moskva v Ukrajini nadaljuje vojno. V Franciji je bilo sicer v zadnjem letu več primerov morebitnega tujega vmešavanja, tudi ruskega – od lanskih rdečih rok na Zidu pravičnih v spominskem muzeju holokavsta in krst ob vznožju Eifflovega stolpa do nedavnih svinjskih glav pred mošejami na območju Pariza.
10.21 Von der Leyen: Vsi si želimo pravičen in trajen mir v Ukrajini
Vsi si želimo pravičen in trajen mir v Ukrajini, je v današnji razpravi o načrtu za konec ruske agresije na Ukrajino v Evropskem parlamentu povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Pri tem je posvarila pred omejevanjem ukrajinske vojske in spreminjanjem meja s silo ter poudarila pomen nadaljnje finančne podpore Kijevu.
"Pravičen in trajen mir, to si vsi želimo. In zato Evropa podpira vse napore za dosego miru za Ukrajino. Miru, ki bo končal pobijanje, ki ne bo predstavljal nevarnega precedensa, ki bo zagotovil ukrajinsko varnost in njene suverene pravice ter zagotovil robustno varnostno arhitekturo za Evropo," je na plenarnem zasedanju parlamenta v Strasbourgu povedala von der Leyen.
Pravičen in trajen mir je po njenih besedah tudi ena od ključnih prioritet evropskih predstavnikov v nadaljnjih pogovorih z ZDA in Ukrajino ter v okviru t. i. koalicije voljnih. Vsakršen dogovor mora poleg tega zagotoviti varnost Ukrajini in Evropi, je dodala. Tako ne sme priti do omejevanja ukrajinskih oboroženih sil, saj bi bila Ukrajina ranljiva za nadaljnje napade. "Pri tem gre tako za odvračanje, kot tudi za evropsko varnost, saj je varnost Ukrajine varnost Evrope," je poudarila von der Leyen. Ukrajina zato po njenem mnenju potrebuje dolgoročna in zanesljiva varnostna jamstva, mirovni dogovor pa mora zagotoviti tudi dolgoročno varnost Evrope.
"Naj bom zelo jasna, ne vidim možnosti, da bi za to plačali samo evropski davkoplačevalci. To je nesprejemljivo," je poudarila von der Leyen.
Del okvirja varnostnih jamstev je tudi ukrajinsko članstvo v EU, kar je povezano z drugo evropsko prioriteto za nadaljnje pogovore. Kot je povedala, je to ohranitev ukrajinske suverenosti, kar med drugim pomeni možnost odločanja o lastni prihodnosti. Poudarila je, da ne sme priti do spreminjanja meja s silo. Tretja prioriteta je zagotavljanje finančne podpore Ukrajini, je povedala predsednica komisije. Spomnila je, da so se voditelji držav članic unije na oktobrskem vrhu v Bruslju zavezali, da bo EU pokrila finančne potrebe Ukrajine za prihodnji dve leti, nakar je komisija sredi meseca predstavila tri možnosti financiranja nadaljnje podpore. Med temi je tudi uporaba zamrznjenega ruskega premoženja.
"Naslednji korak zdaj je, da je komisija pripravljena predstaviti besedilo pravne podlage. Naj bom zelo jasna, ne vidim možnosti, da bi za to plačali samo evropski davkoplačevalci. To je nesprejemljivo," je poudarila. Med evropskimi prioritetami za prihodnje pogovore je omenila še, da morajo Ukrajina, EU in zveza Nato o zadevah, ki se tičejo njih, odločati same, ter vrnitev ukrajinskih otrok, ki jih je med vojno ugrabila Rusija. Menila je še, da je treba ohraniti pritisk na Rusijo, dokler ne bo dosežen pravičen in trajen mir. Evropa pa bo stala ob strani Ukrajini na vsakem koraku te poti, je poudarila.
Pogajalci iz ZDA in Ukrajine so se nato v nedeljo v Ženevi dogovorili o spremenjenem načrtu, v katerem po novem ni več nekaterih ključnih zahtev Rusije. Načrt naj bi tako obsegal le še 19 točk namesto prvotnih 28, pri čemer podrobnosti niso znane.
10.14 Rutte meni, da so glede mirovnega načrta potrebna nadaljnja pogajanja
Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je nedavna pogajanja v Ženevi o načrtu za končanje vojne v Ukrajini označil za produktivna, a hkrati ocenil, da posodobljeni načrt še vedno vsebuje nerešena vprašanja. V luči tega meni, da so potrebna nadaljnja diplomatska pogajanja. Rutte je v danes objavljenem komentarju za medijsko skupino RND in španski časnik El Pais ocenil, da posodobljen mirovni načrt vsebuje obetavne elemente, vendar tudi nerešena vprašanja, ki bodo zahtevala nadaljnja diplomatska pogajanja, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Nedavna pogajanja v Ženevi, kjer so se zbrali predstavniki iz ZDA, Ukrajine in nekaterih evropskih držav, je opisal kot produktivna. Ob tem je poudaril, da gre zgolj za prvi korak k strukturiranim pogovorom med ZDA in Ukrajino. Rutte je prav tako ponovil, da je Rusija v vojni utrpela ogromne izgube – okoli 20.000 ubitih in ranjenih vojakov na mesec – in v zadnjem času ni bistveno napredovala.
Rutte je nedavna pogajanja v Ženevi opisal kot produktivna.
6.40 Trump odstopil od ultimata, ki ga je postavil Ukrajini
Ameriški predsednik Donald Trump je v torek odstopil od ultimata, ki ga je postavil Ukrajini – da do četrtka sprejme ameriško-ruski mirovni načrt. Po poročanju agencije Reuters se je Trump z novinarji pogovarjal na krovu letala Air Force One, ki je za zahvalni dan letelo proti Floridi. Dejal je, da ameriški pogajalci napredujejo v pogovorih z Rusijo in Ukrajino ter da se je Moskva strinjala z nekaterimi kompromisi, ne da bi navedel podrobnosti.
6.35 Zelenski pozdravil načela posodobljenega mirovnega načrta
Zelenski se je pripravljen srečati s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek pozdravil načela posodobljenega ameriškega načrta za končanje vojne v Ukrajini in dodal, da bi ta lahko vodila v "poglobljene dogovore". Pri tem računa na aktivno sodelovanje ZDA, izrazil pa je tudi pripravljenost za srečanje s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom. "Načela tega dokumenta se lahko razširijo v poglobljene dogovore. Računam na nadaljnje aktivno sodelovanje z ameriško stranjo in s predsednikom Trumpom. Veliko je odvisno od ZDA, ker Rusija največjo pozornost posveča ameriški moči," je v večernem nagovoru povedal Zelenski.
Pred tem je na srečanju koalicije voljnih izjavil, da je Kijev pripravljen na nadaljevanje pogajanje glede mirovnega načrta, a dodal, da še vedno obstajajo občutljive točke, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Ukrajina ima okvir, ki so ga pripravile naše ekipe v Ženevi. Ta okvir je na mizi in pripravljeni smo, da skupaj napredujemo – z ZDA, z osebnim sodelovanjem predsednika Trumpa in z Evropo," je dodal. Izrazil je tudi pripravljenost za srečanje s Trumpom in pozval evropske zaveznice, naj se vključijo v pogajanja.
Zelenski je prav tako Moskvo obtožil cinizma, ker je v torek med intenzivnimi diplomatskimi prizadevanji izvedla smrtonosne napade na Ukrajino, v katerih je bilo v Kijevu ubitih sedem ljudi.
Trump je v torek oznanil, da je svojemu posebnemu odposlancu Steveu Witkoffu naročil, naj se v Moskvi sestane z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Pozneje je pojasnil, da se bosta Witkoff in Putin najverjetneje sestala prihodnji teden. Na pogovorih pa bi lahko sodeloval tudi Trumpov zet Jared Kushner.
Svetovalec ruskega predsednika Jurij Ušakov je medtem danes potrdil, da bo Witkoff Moskvo obiskal prihodnji teden in se sestal s Putinom. Dodal je, da bo Witkoffa spremljalo še nekaj drugih uradnikov Trumpove administracije. Sekretar ameriške vojske Daniel Driscoll, ki se je te dni v Abu Dabiju pogovarjal z vodjo ukrajinske vojaške obveščevalne službe in rusko delegacijo, pa naj bi se po Trumpovih besedah kmalu pogajal z Ukrajinci.
Ukrajina je v pogajanjih z ZDA dosegla znatne spremembe načrta za končanje konflikta, v katerem po novem ni več nekaterih ključnih zahtev Rusije. Načrt naj bi tako obsegal le še 19 namesto prvotnih 28 točk. V Kijevu trdijo, da so se sporazumeli o najpomembnejših točkah načrta.
6.15 Zunanji ministri EU in evropski poslanci o mirovnem načrtu za Ukrajino
Evropski parlament bo danes v Strasbourgu s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen razpravljal o ameriškem načrtu za končanje ruske agresije na Ukrajino in vlogi unije v pogajanjih o njem. O tem bodo na neformalnem srečanju govorili tudi zunanji ministri držav članic EU.
Evroposlanci, ki zasedajo v Strasbourgu, in zunanji ministri članic, ki se bodo sestali prek videopovezave, bodo o procesu za končanje ruske agresije na Ukrajino razpravljali, potem ko so ZDA konec preteklega tedna Kijevu in Moskvi posredovale osnutek mirovnega načrta. Ta je predvideval, da Kijev Moskvi preda zasedeni polotok Krim ter regiji Doneck in Lugansk, znatno zmanjša svojo vojsko in se zaveže, da se Ukrajina ne bo pridružila Natu. Omenjal pa je tudi širitev EU, odpravo sankcij proti Rusiji in zamrznjeno rusko premoženje.
Pogajalci iz ZDA in Ukrajine so se nato v nedeljo v Ženevi dogovorili o spremenjenem načrtu, v katerem po novem ni več nekaterih ključnih zahtev Rusije. Načrt naj bi tako obsegal le še 19 točk namesto prvotnih 28, podrobnosti pa niso znane.
Ameriški mirovni načrt je predvideval, da Kijev Moskvi preda zasedeni polotok Krim ter regiji Doneck in Lugansk, znatno zmanjša svojo vojsko in se zaveže, da se Ukrajina ne bo pridružila Natu.
O načrtu so v ponedeljek na neformalnem videokonferenčnem srečanju razpravljali že voditelji članic EU, po katerem je predsednik Evropskega sveta Antonio Costa pozdravil napredek v pogajanjih. Obenem je poudaril, da mora EU sodelovati pri odločanju o zadevah, ki se je neposredno tičejo. Med temi je naštel sankcije proti Rusiji, približevanje Ukrajine uniji in zamrznjeno rusko premoženje.
Evropski parlament ima danes na dnevnem redu še glasovanja o vnovični preložitvi začetka izvajanja evropske uredbe, namenjene preprečevanju krčenja gozdov, proračunu EU za leto 2026 in zaščiti mladoletnikov na spletu.
