Robert Golob
Janez Janša
Sreda, 26. 11. 2025, 4.00
2 tedna, 6 dni
Javnomnenjska anketa
Bitka za vrh: SDS in Svoboda ostajata v igri za prvo mesto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,88
Po Uhanovi oceni politični prostor ne širi svojih meja – temveč potrjuje, da se tekma za vrh odvija znotraj dveh jasno izoblikovanih polov.
Novembrska javnomnenjska raziskava Valicona za Siol kaže, da se politični prostor tudi tokrat oblikuje okoli dveh najmočnejših akterjev – Gibanja Svoboda in SDS. Razlika med njima ostaja majhna, kar ohranja jasno dvopolno tekmo za prvo mesto. Dr. Samo Uhan ob tem poudarja, da Logar in Prebilič ne ustvarjata sredine, temveč posegata v že obstoječe volilne bazene obeh polov. Logar po njegovih besedah zajema predvsem del volilnega telesa, ki se oddaljuje od SDS, medtem ko Prebilič nagovarja neopredeljene in mehkejši del levice. V takšnem političnem okolju, kjer se razmerja ne razpršujejo, temveč se utrjujejo okoli dveh glavnih polov, se znova odpira vprašanje, ali lahko Robert Golob postane prvi levosredinski politik po Janezu Drnovšku, ki bi ohranil primat levosredinskega pola tudi po volitvah.
"Teza, da bi se s prihodom novih akterjev okrepila sredina, v tem trenutku ne drži. Ne Logar ne Prebilič nista nova igralca – oba v resnici služita utrjevanju enega ali drugega pola, SDS oziroma koalicijskega prostora," pravi Uhan. Zato se po njegovih besedah ne odvija scenarij, v katerem bi se okoli novih sredinskih list oblikovala koalicija, ki bi iz politične tekme izrinila Janšo ali Goloba. Ravno nasprotno: "Odvija se scenarij utrjevanja obeh glavnih političnih akterjev – levega in desnega pola."
To se pozna tudi v razporeditvi strank. Če SDS in Svoboda v prvi izbiri ostajata izrazito pred drugimi, se stranke srednjega razpona gibljejo precej skupaj: Demokrati pri 6,7 odstotka, SD pri 6,2 odstotka, Levica z Vesno ter Resni.ca pri 5,1 odstotka, NSi pri petih odstotkih.
Logar posega v bazen SDS – lahko vpliva na relativno zmago največje opozicijske stranke?
Med opredeljenimi volivci se razmerje med SDS in Svobodo še izostri. SDS dosega 25,2 odstotka, GS pa 24 odstotkov, kar znova potrjuje, da je osrednja tekma umeščena med ti dve stranki. Toda tudi ta skorajšnja izenačenost ne pomeni preloma, temveč krepitev tistega, kar Uhan poimenuje "utrjevanje polov".
Po njegovi oceni oba akterja, Logar in Prebilič, posegata v volilne baze znotraj svojih polov, vendar na različne načine. Logar se dotika tistega dela desnega volilnega telesa, ki se je od SDS že prej oddaljil, zato glavna opozicijska stranka pri njem res izgublja del podpore.
To odpira vprašanje, ali lahko njegov nastop na desnici vpliva tudi na končni izid v tekmi za relativno zmago.
Pri Prebiliču pa je slika drugačna – njegov vpliv se kaže predvsem med volivci koalicijskih strank, zlasti Socialnih demokratov, in delom neopredeljenih, medtem ko je učinek na podporo Svobodi precej omejen, pojasnjuje Uhan. Prebilič za zdaj ne posega v volilno telo Svobode, zato ta stranka ohranja prostor za rast v dvoboju za prvo mesto. Kot pravi Uhan, Prebilič Golobu vzame bistveno manj kot Logar Janši.
Uhan: Prebilič je napačno ocenil notranjo homogenost Svobode
Uhan opozarja tudi na gibanje na levem delu političnega prostora. Po njegovih besedah se je združitev Levice in Vesne izkazala za uspešen manever, saj se je oblikovala stabilna podpora, ki skupno listo zanesljivo uvršča v parlament. Ob tem se ne dogajajo večje izgube zaradi pojava socialistov, ki po njegovem mnenju očitno črpajo iz povsem drugega bazena volivcev.
Uhan ob tem opozarja še na Prebiličev ton, ki je bil v njegovem nastopu nenavadno oster, predvsem v smeri Goloba. Prebilič je volivcem ponudil nekakšno "spravo", ki je temeljila na logiki "jaz vas prevzamem, če se odrečete dosedanjemu vodstvu". Po Uhanovi oceni tak pristop razkriva napačno razumevanje notranjih razmerij v Svobodi. Stranka je namreč po njegovih besedah precej bolj poenotena, kot se pogosto domneva, in znotraj nje ni opaziti razgradnje, kakršna se je dogajala pri Šarcu ali Cerarju. "Gre za precej homogenizirano strukturo, ki je poenotena glede vodilne vloge Roberta Goloba," pravi Uhan. Prav zato je ostro nastopanje proti premierju in poziv k zamenjavi vodstva po njegovi oceni rezultat slabe presoje o tem, kako Svoboda v resnici deluje.
Ko politična akterja spregovorita šele po rezultatu
Pri obeh političnih akterjih, Logarju in Prebiliču, je bilo pred referendumom o prostovoljnem končanju življenja mogoče opaziti popolno odsotnost javno izraženih stališč. V razpravo sta se vključila šele po razglasitvi izida, kar lahko med volivci odpira vprašanje, kako razumeta svojo vlogo v političnem prostoru – ali sta pripravljena zavzeti jasna in pravočasna stališča v trenutkih, ko se družba sooča z najzahtevnejšimi vprašanji, ali pa se v politični diskurz vključujeta predvsem takrat, ko je odločitev že sprejeta.
Volivci ostajajo visoko mobilizirani
Napovedana volilna udeležba ostaja tudi v novembru visoka in razmeroma stabilna. Na volitve bi se zagotovo odpravilo 51,7 odstotka vprašanih, bolj verjetno bi se jih udeležilo še 26,2 odstotka. Na drugi strani je 9,6 odstotka takih, ki se volitev zagotovo ne bi udeležili, in 12,5 odstotka, ki se jih bolj verjetno ne bi udeležili. Udeležba se od prejšnjih meritev ne razlikuje bistveno. Oktobra je udeležbo zagotovo napovedalo 53,1 odstotka, septembra pa 47,2 odstotka vprašanih. Razlike med meseci so majhne, kar potrjuje razmeroma stabilno deklarativno pripravljenost volivcev.
Politična priljubljenost ostaja razmeroma nespremenjena
Pri ocenjevanju politikov tudi novembrska meritev ne prinaša večjih premikov. Najvišjo povprečno oceno znova prejme predsednica republike Nataša Pirc Musar (3,1). Sledijo gospodarski minister Matjaž Han (2,8), predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič pa ostaja pri oceni 2,7. Prvak SDS Janez Janša je ocenjen z 2,6, predsednik vlade Robert Golob pa z 2,5.
