Robert Golob
Ponedeljek, 15. 12. 2025, 13.56
1 mesec, 1 teden
Golob: Slovenija je med najuspešnejšimi gospodarstvi na svetu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,70
Poslanci so opoldne začeli še zadnjo redno sejo DZ letos. Kot običajno so najprej zastavili vprašanja premierju Robertu Golobu. Ta je presodil, da je aktualna vlada v svojem mandatu uspešno odgovorila na različne krize ter dosegla pomemben napredek na področju zdravstva, šolstva in gospodarstva. Kot je poudaril, je Slovenijo med devet najuspešnejših gospodarstev na svetu postavil tudi britanski tednik The Economist.
Prvo vprašanje je predsedniku vlade Robertu Golobu zastavila poslanka SDS Suzana Lep Šimenko. Goloba je povprašala o podražitvi hrane v Sloveniji. Zanimalo jo je, kaj bo vlada naredila za zajezitev cen hrane in zakaj do zdaj niso naredili nič, čeprav so se cene hrane zvišale za 33 odstotkov. Ker rastejo tudi cene številnih drugih dobrin, so mnogi državljani po njenih besedah v veliki stiski.
"Prva stvar, ki bi jo morali narediti, je, da bi govorili resnico. In te vse manj slišim, še posebej v poslanskih vprašanjih. V mandatu te vlade se je povprečna plača realno zvišala za deset odstotkov, realno so se zvišale tudi pokojnine," je odgovoril Golob.
Ob nastopu mandata te vlade junija 2022 je bila inflacija desetodstotna, danes je 2,3-odstotna, je navedel Golob. "Inflacija je v našem mandatu res dosegla skoraj 20 odstotkov, vendar se s še višjo inflacijo sooča cela Evropa. V poletnih mesecih so inflacijo poganjale predvsem cene hrane, ki pa se zdaj umirjajo."
Dražijo se živila, ki jih pridelamo v Sloveniji
"Kar je mene pri tem najbolj presenetilo, je to, da cene najbolj rastejo na tistih področjih prehranske verige, kjer smo v resnici samooskrbni. Pričakoval bi, da bo rast največja na tistih področjih, kjer nismo, na primer pri zelenjavi," je dejal.
Izpostavil je predvsem cene mesa, še posebej govedine, ki po njegovih besedah dosegajo največjo rast. "Kako je to mogoče? Ali mislimo, da ta denar izpuhti v tujino? Ne, ostane doma, saj smo na tem področju samooskrbni," je dejal.
Strokovna skupina, ki deluje v okviru kmetijskega ministrstva, je po njegovih besedah ugotovila, da so vsi deležniki v verigi oskrbe z mesom cene zviševali v približno enaki meri. "To pomeni, da so vsi, ki so v Sloveniji udeleženi v trgovini z mesom, enako dobro zaslužili. To je treba povedati," je poudaril.
"Bodimo realni, ko govorimo o tem, kje je vzrok za dvig cen hrane, kje se ta dvig cen dogaja in kdo je tisti, ki ima od tega neposredne koristi. To so ugotovili neodvisni strokovnjaki," je dodal. Ti strokovnjaki so po Golobovih besedah napovedali tudi umirjanje rasti cen hrane, kar se že dogaja. Prepričan je, da se bo nadaljevalo tudi v prihodnjih mesecih.
Prizadevanja vlade za omilitev posledic dražje hrane je strnil v tri bistvene ukrepe: prizadevanja za čim nižjo inflacijo, skrb za čim višjo realno rast plač in uvedbo obveznega zimskega regresa. "S temi tremi politikami lahko zaokrožimo situacijo, po kateri imamo tako nizko stopnjo revščine, kot je nima marsikdo v Evropi," je dodal.
Golob: Položnice za domove se bodo znižale za od 200 do 800 evrov
Vodjo poslancev NSi Janeza Ciglerja Kralja je medtem zanimalo, kako bo vlada brez diskriminacije poskrbela za pravočasen dostop najranljivejših do storitev socialnega in zdravstvenega varstva.
"Bolj ko se bližamo trenutku, ko bo 20 tisoč družin, ki imajo v domovih mame in očete, babice in dedke, dobilo nižje položnice, bolj poslušam od opozicije, kako sistem ne deluje. A še kako deluje in to se bo poznalo v denarnicah," je dejal Golob.
Vsi tisti, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo in so v standardnih sobah, bodo dobili bistveno nižje položnice. Kot je pojasnil Golob, se bodo položnice z januarjem za mesec december po podatkih ministrstva znižale za od 200 do 800 evrov. Od januarja bodo tako uporabniki domov plačevali samo za nastanitev in ne več za zdravstveno oskrbo.
Po njegovih besedah se prav tako izvaja dolgotrajna oskrba na domu, ki pa je nov sistem. "Pri vsaki uvedbi novega sistema je potreben čas," je opozoril. Hkrati je povzel zagotovilo ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, da se bodo tudi pri tej pravici rezultati pokazali v prihodnjih tednih in mesecih. "Kdor želi starostnikom dobro, bo dal ministru še teh nekaj tednov mir, da bo v miru izpolnil cilj," je pozval premier. Verjame, da bo minister cilj izpolnil.
Pri področju zdravstva pa je poudaril, da se je zaradi sprejete zakonodaje začel "razpletati klobčič". "Dokler bo možno, da zdravniki, ki so zaposleni v javnem sektorju, v svojih zasebnih ordinacijah popoldne opravljajo isto dejavnost, jim je v interesu, da čakalne vrste rastejo," je opomnil.
"S takimi praksami se je sistem 20 let razgrajeval od znotraj"
V Novem mestu so se po njegovem opozorilu razkrile vse razsežnosti organiziranega premikanja pacientov iz javnega sistema v zasebno ordinacijo. "Ni šlo za enega zdravnika, ni šlo za osamljen pojav, celoten oddelek je pri tem, vede ali nevede, namerno ali nenamerno, sodeloval," je bil kritičen. Po njegovih navedbah so "paciente, ki so bili zavedeni v čakalni vrsti v javni bolnišnici v Novem mestu, zelo aktivno premeščali zasebnemu koncesionarju, pri katerem so ti isti zaposleni opravljali to dejavnost".
Po podatkih, ki jih je pridobil od bolnišnice, so premeščali tiste, ki so čakali na lažje posege. "Tiste so potrebovali, komplicirane, kompleksne in drage posege pa so prepustili javni bolnišnici, je dejal. "Po domače, izbirali so si dobičkonosne paciente. Paciente so, ne da bi ti vedeli, za kaj v resnici gre, selili na zasebno lokacijo in tam na njih ustvarjali zelo lepe donose," je poudaril. "S takimi praksami se je sistem 20 let razgrajeval od znotraj," je dodal.
Kot je spomnil, predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj "to imenuje moralni hazard". Brecelj je po njegovih besedah dejal, da mora vlada, če želi res izpeljati reformo in ohraniti javni sistem, "izkoreniniti moralni hazard med zdravniškim osebjem". To je po Golobovih besedah ključna prednostna naloga vlade v tem mandatu. "Zdaj se ti isti zdravniki, ki imajo vsi bolj ali manj svoje zasebne ambulante, s pomočjo stranke NSi najbolj borijo za svoje pravice, ampak to so njihove finančne pravice, ne pravice pacientov," je bil oster.
Golob: Boj proti korupciji se nikoli ne konča
Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Anže Logar je premierju zastavil vprašanje o stanju na področju korupcije v Sloveniji. "Po indeksu zaznave korupcije v letu 2024 je Slovenija končno napredovala iz stanja, v katerem je bila zaradi dejanj prejšnje vlade. Zrasli smo po točkah in po uvrstitvi, za razliko od katere druge sosednje države, ki je padla," je pojasnil Golob in dodal, da se boj proti korupciji nikoli ne konča.
Obenem je poudaril, da so se v njegovem mandatu lotili korupcije na področju zdravstva, kjer je je bilo po njegovih besedah v preteklosti največ. "Verjamem, da ta boj proti korupciji poteka po tiho, daleč stran tudi od medijev, zato ker ni več odmevnih medijskih koruptivnih škandalov v tem mandatu," je dejal.
Po njegovih navedbah je bilo v zdravstvu odpuščenih več deset ljudi, "od hišnikov naprej, za katere potekajo upravičeni preiskovalni postopki, njihovo premoženje niti približno ne ustreza njihovim uradnim prejemkom". Takih primerov je več deset samo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, je pojasnil.
Golob: Državo smo vrnili ljudem
Vprašanje iz koalicijskih vrst je Golobu zastavila poslanka Svobode Sandra Gazinkovski. Nekaj mesecev pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami je predsedniku stranke, katere del je tudi sama, ponudila priložnost, da v parlamentu izpostavi ključne cilje vlade in sprejete ukrepe v iztekajočem se letu.
Golob je v uvodu spomnil, da so se v mandatu spopadli s posledicami epidemije covida-19, agresije na Ukrajino oziroma energetske krize in inflacije ter najhujših poplav v zgodovini države.
Predvsem pa so imeli težko delo zato, "ker 20 let nihče v državi, še najmanj pa tisti, ki je imel tri mandate, ni niti začel, kaj šele izvedel nobene ključne spremembe, s katero bi lahko vrnili državo prebivalcem", se je obregnil ob trikratnega predsednika vlade, prvaka SDS Janeza Janšo.
Vrnitev države prebivalcem po njegovih besedah pomeni, "da živimo v odprti, demokratični družbi, kjer lahko vsak pove, kar želi, tudi če se vlada s tem ne strinja", da javni sistem "deluje na način, da poskrbi tudi za najranljivejše", in da lahko vsi "razvijajo svoje potenciale do maksimuma".
"Za vse to smo morali zagrabiti s prvim dnem tega mandata in v letošnjem letu se kaže, da nam je na večini področij dejansko tudi uspelo," je dejal Golob.
V tej luči se je pohvalil z dosežki v zdravstvu, s katerimi so odpravili "sistemske anomalije in manipulacije". Omenil je novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, zakon o digitalizaciji zdravstva in zakon o psihoterapevtski dejavnosti ter napovedal še nekaj zakonov, s katerimi bodo zaokrožili zdravstveno reformo. Spomnil je tudi na premik v dolgotrajni oskrbi.
Posebej se je dotaknil področja znanja, na katerem je bilo po njegovih besedah "narejeno več kot kadarkoli prej". V tej luči je omenil novelo zakona o vrtcih, novelo zakona o osnovni šoli, zakon o visokem šolstvu ter zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. "Namen vsega tega je, da se Slovenija po konkurenčnosti obdrži na visokem mestu," je utemeljil.
Rekordna sredstva za reševanje kriz
Na gospodarskem področju je vlada po njegovih besedah ves čas namenjala rekordna sredstva v odzivih na krize. Aktivirali so shemo subvencioniranega skrajšanega delovnega časa, že ta teden bo na vladi predlog zakona za uvedbo sheme državne pomoči podjetjem iz energetsko intenzivnih panog, je napovedal.
"Poleg teh kriznih ukrepov sistematično gradimo uravnoteženo makroekonomsko sliko," je zatrdil premier. Slovenija ima tako najvišjo zaposlenost in najnižjo brezposelnost, inflacijo ohranjajo na nizkih ravneh, plače realno rastejo, z reformo plač javnih uslužbencev pa bo javni servis še bolj učinkovit, je optimističen.
Poudaril je, da je britanski tednik The Economist v svoji najnovejši raziskavi Slovenijo uvrstil na deveto mesto najuspešnejših gospodarstev na svetu. "Ob zelo uravnoteženi fiskalni in monetarni politiki nam je na eni strani uspelo izrazito znižati javni dolg, z 80 na 66 odstotkov, hkrati pa pospeševati državne investicije na področjih, kjer je učinek največji. Državne investicije v Sloveniji so najvišje v EU," je pojasnil Golob.
Po njegovih besedah velika mednarodna podjetja prepoznavajo Slovenijo kot najbolj zaželeno destinacijo za investicije v znanje - od farmacije do avtomobilske in strojne industrije, celo papirne industrije. "To je najboljši dokaz, da delamo prave stvari," je bil jasen Golob.
DZ o predlogu interventnega zdravstvenega zakona
Poslanci bodo na redni decembrski seji DZ zasedali še v torek in sredo, ko jih čaka obravnava več zakonskih predlogov. Med drugim bodo na poslanskih mizah predlog interventnega zdravstvenega zakona, predlog zakona o varstvu javnega reda in miru, predlog zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije ter predlog novele zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj.
V drugi polovici tedna se bo DZ sestal še na izredni seji DZ.
