Nedelja, 16. 10. 2022, 22.36
2 leti, 2 meseca
Kako želi Putin Bidna stisniti v kot
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,48
58
Ameriški predsednik Joe Biden je za ruskega predsednika Vladimirja Putina zagotovo največji sovražnik med zahodnimi voditelji.
Ameriški predsednik Joe Biden ima za zdaj notranjepolitično gledano zelo trdno oblast, saj imajo njegovi demokrati večino tako v senatu kot v predstavniškem domu kongresa. A to se lahko spremeni po novembrskih vmesnih kongresnih volitvah. Ni mogoče izključiti, da premeteni ruski predsednik Vladimir Putin v zadnjem času vleče nekatere poteze zgolj zato, da bi Bidna spravil ob večino v kongresu.
Ruski predsednik Vladimir Putin je pred napadom na Ukrajino verjetno pričakoval, da bo v slogu nekakšne bliskovite vojne v kratkem času zasedel vso ali velik del Ukrajine ter v Kijevu na oblast postavil svojo marioneto.
Spodletela Putinova bliskovita vojna
Ta izvirni načrt mu je popolnoma spodletel, saj se ukrajinska vojska ni zrušila kot hišica iz kart, ampak se je Rusom odločno zoperstavila. Putin se je tudi uštel s tem, ko je Ukrajino napadal z relativno maloštevilno vojsko.
Ocene so bile, da je imel pred napadom ob meji z Ukrajino ter na Krimu in v samooklicanih ljudskih republikah Doneck in Lugansk zbranih od 150 do 190 tisoč ruskih vojakov, po nekaterih ocenah pa bi za zasedbo vse Ukrajine potreboval vsaj 700 tisoč vojakov.
Putinovo plinsko izsiljevanje in jedrske grožnje
Ukrajincem je tako uspelo ubraniti pomembna mesta, kot so prestolnica Kijev, drugo največje ukrajinsko mesto Harkov in izjemno pomembno črnomorsko pristanišče Odesa. Vsak dan bolje oboroženi s sodobnim zahodnim orožjem so Ukrajinci že uspešno osvobodili velik del ozemlja, ki ga je ruska vojska zasedla po 24. februarju.
Putin v merjenju moči z Zahodom stavi zlasti na tri karte: izsiljevanje z dobavami zemeljskega plina, lobiranje med članicami Opeca+ za zmanjšanje črpanja nafte in nenehne jedrske grožnje. Omenjeni Opec+ je organizacija, ki je bila ustanovljena leta 2016, ko so bile cene nafte precej nizke. Opec+, ki je nekakšen razširjeni Opec, sestavljajo članice Opeca in še drugih deset držav izvoznic nafte, med katerimi je tudi Rusija.
Putin se na težave, ki pestijo rusko vojsko v Ukrajini, odziva zlasti s pogostimi grožnjami z uporabo jedrskega orožja in izsiljevanjem Evrope z dobavo plina. Njegov cilj je več kot očiten: z jedrskimi grožnjami prestrašiti javno mnenje v zahodnih državah, s plinskim izsiljevanjem pa spodbuditi socialne nemire v Zahodni Evropi.
Putinova želja po sporazumu z Zahodom mimo Ukrajine
Strah in jeza volivcev naj bi tako zahodne voditelje prisilila, da prenehajo podpirati Ukrajino in ji dobavljati orožje. Putin si verjetno tudi želi, da bi zahodni voditelji mimo volje Ukrajine popustili Rusiji in ji dovolili, da obdrži vsaj del ukrajinskega ozemlja, ki ga je zasedla po 24. februarju.
Putin svoje poteze, usmerjene proti zahodnim vladam, ki podpirajo Ukrajino, vleče zelo premišljeno. Verjetno ni naključje, da je nekaj dni pred letošnjimi britanskimi lokalnimi volitvami (bile so 5. maja) eden od njegovih glavnih televizijskih propagandistov Dmitrij Kiseljov v svoji oddaji Veliki Britaniji in britanskemu premierju Borisu Johnsonu grozil z ruskim jedrskim napadom.
Rusko predvolilno ustrahovanje britanskih volivcev
Pri tem je Kiseljov zavrtel računalniško grafiko, ki je prikazovala podvodno eksplozijo ruske jedrske bombe v Atlantskem oceanu zahodno od Irske in Velike Britanije. Ta eksplozija naj bi sprožila velikanski cunami s polkilometrskim valom, ki naj bi zalil Irsko in Veliko Britanijo ter ju za nameček še radioaktivno onesnažil.
Grožnje ruskega novinarja Dmitrija Kiseljova nekaj dni pred letošnjim britanskimi lokalnimi volitvami:
Putinov oziroma ruski načrt je bil, da bi pred volitvami Britancem pognali strah v kosti. Dejstvo je, da je Velika Britanija ena najbolj gorečih ukrajinskih zaveznic in je Ukrajincem že pred ruskim napadom dobavljala orožje, med drugim lahke protioklepne raketomete, ki so se izkazali kot zelo učinkovito orožje pri zaustavljanju ruskih tankovskih kolon.
Biden proti Putinu
Glavni trn v ruski peti pa so seveda ZDA. Kljub svoji visoki starosti in nekaterim očitnim znakom pešanja moči (najbolj očitna je pozabljivost) ameriški predsednik Joe Biden v primeru Ukrajine vodi zelo odločno politiko.
Seveda je vprašanje, ali glavne poteze na ameriški strani glede Ukrajine vleče Biden ali pa velik del zadev Biden prepušča zunanjemu ministru Anthonyju Blinknu in svetovalcu za nacionalno varnost Jaku Sullivanu.
Biden pred usodnimi kongresnimi volitvami
Vsaj za zdaj Bidna glede Ukrajine podpira tudi republikanska stranka oziroma vsaj večinski del republikanske stranke. A Putin morda upa, da se bo to spremenilo. Dejstvo je, da bodo Američani 8. novembra letos šli na vmesne kongresne volitve in da Putin že nekaj let več kot očitno stavi na republikance.
Če bo Biden na vmesnih kongresnih volitvah izgubil večino v kongresu oziroma v senatu, bo imel prihodnji dve leti precej zvezane roke. Lahko bi rekli, da bo postal t. i. hroma raca oziroma lame duck president, kot pravijo Američani.
Če bodo republikanci dobili večino v predstavniškem domu kongresa in/ali v senatu, bodo Bidnovi demokrati v zelo težkem položaju. Glavna tema pred volitvami bo gospodarsko stanje v državi. Cena bencina bo verjetno za številne Američane zelo pomemben dejavnik pri volilni odločitvi.
Odločitev Opeca+ lahko Bidnove demokrate stane zmage
Zato je na Bidna in demokrate nedavna odločitev Opeca+, da bo zmanjšal črpanje nafte, delovala kot mrzel tuš. Ta odločitev je pognala navzgor cene nafte oziroma bencina. Ne preseneča, da so se Bidnove ZDA na odločitev Opeca+ odzvale s precejšnjo jezo. Ta je bila zlasti usmerjena proti Savdski Arabiji, ki je na papirju ameriška zaveznica.
Američani Savdijcem očitajo, da so se z odločitvijo o zmanjšanju črpanja nafte postavili na Putinovo stran. Savdijci te očitke zavračajo. Seveda je vprašanje, kakšno vlogo je imelo pri zmanjšanju črpanja nafte morebitno Putinovo lobiranje med članicami Opeca+.
Odločitev Opeca+ lahko Bidnove demokrate celo stane nadzora nad kongresom. To seveda pomeni, da bo Bidnov položaj od januarja prihodnje leto, ko se bo zbral kongres v novi sestavi, precej šibkejši, kot je danes. Na drugi strani se bodo okrepili republikanci.
Putinova zvijačna pobuda za pogovore z Bidnom
Morda so poleg višjih cen nafte del Putinove zvijačne taktike, s katero želi škoditi Bidnu in demokratom pred vmesnimi kongresnimi volitvami, tudi nedavne besede ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova (izrekel jih je na ruski televiziji Rusija 1), da bi bila Rusija pripravljena razmisliti o sestanku med Putinom in Bidnom ob robu srečanja držav G20, če bo dana takšna pobuda. Srečanje G20 bo med 15. in 17. novembrom na indonezijskem otoku Bali.
Na videoposnetku vidimo ameriško demokratsko kongresnico Alexandrio Ocasio-Cortez, na katero kričita dva nasprotnika ameriške podpore Ukrajini. Putin si zagotovo želi, da bi v ZDA pred vmesnimi volitvami prišlo do čim več takšnih prizorov:
S predlogom za srečanje med Putinom in Bidnom se skuša Rusija pokazati kot stran, ki je pripravljena na končanje vojne, in obenem prikazati Bidna, če bo zavrnil pobudo za srečanje, kot nekoga, ki želi nadaljevati vojno v Ukrajini.
Je Putinov načrt takšen?
Morda je Putinov celoviti načrt, kako Bidna stisniti v kot, takšen: z višjimi cenami nafte razjeziti ameriške volivce, da bodo glasovali proti demokratom na vmesnih kongresnih volitvah. Hkrati pa za nameček Bidna, če bo zavrnil srečanje z njim, pred ameriškimi volivci prikazati kot nekoga, ki ni pripravljen na končanje vojne v Ukrajini, katere posledica je tudi visoka inflacija.
Tretji dejavnik, s katerim Putin želi vplivati na ameriške volivce, pa so nenehne ruske grožnje z uporabo jedrskega orožja in svarjenje pred izbruhom tretje svetovne vojne.
Morda Putin računa na to, da bodo ameriški volivci dali prednost nižjim cenam bencina in slabemu miru brez jedrskih bomb pred ozemeljsko celovitostjo Ukrajine, ameriški politični vrh pa bo potem prej ali slej sledil volji ameriških volivcev.
58