nesreča
Ponedeljek, 4. 8. 2025, 4.00
8 ur, 34 minut
Mali Ian je bil ves dan nenavadno miren. Kot bi vedel, kaj se bo zgodilo.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
Dve leti po tem, ko jim je plaz odnesel dom, si družina Kosmač Nakrst gradi novo življenje – in novo hišo. Na mestu, kjer je nekoč stala njihova domačija, je zdaj le še opustošen kos zemlje. Spomini na usodno noč so še vedno sveži, ampak pogum in upanje sta močnejša. Družina se ne pritožuje, ampak je optimistična. Sploh ker se avgusta, dve leti po tragičnem dogodku, veselijo rojstva novega člana družine.
Družino sestavljajo Rajko in Joži, njuna hči Janja s partnerjem Primožem in dve leti in pol starim Ianom. Avgusta bo Ian dobil bratca ali sestrico. Rajko in Joži sta upokojena, Rajko večino časa preživi na novogradnji. Primož se vsak dan odpravi proti Jablam, kjer je zaposlen, dela pa tudi na družinski kmetiji v Lukovici. Janja se trenutno pripravlja na prihod najmlajšega člana družine.
Najprej se odpravimo do lokacije, kjer si gradijo novo hišo, nov dom nekaj sto metrov nižje od kraja, kjer je prej stala njihova hiša. Pred hišo stoji čebelnjak, ki je praktično vse, kar jim je ostalo, saj jim je plaz odnesel hišo v celoti. Ostalo ni čisto nič. "Vse, kar sva z ženo 40 let gradila, je šlo …" pove Rajko Kosmač. Hkrati pa doda, da so veseli, da so ostali živi. Ne samo oni, tudi vsi sosedje, kar je čudež glede na to, kaj so preživeli.
Sprehodimo se po cesti proti kraju, kjer je stala njihova hiša. Ob poti pripovedujejo in kažejo, kaj vse je naredila narava tiste noči. Pogled na to območje je čisto drugačen, kot je bil prej.
Do kraja, kjer je prej stala hiša družine Kosmač Nakrst, se sprehodimo.
Ian pokaže, kje je bila prej cesta, ki je vodila do njihovega doma. Zdaj je vidna samo še na nekaterih delih.
Tu je včasih stala hiša.
Kjer je bil včasih vrt, je ostala zgolj vrtnica, ki bujno cveti.
"Taka je bila naša hiša," pokaže Janja.
Rajko se je ukvarjal z obnovo starodobnikov. Vse, kar je obnovil, je ostalo pod zemljo ali pa je uničeno.
Joža pove, da je od tiste noči morda trikrat šla na ta kraj. "Ne morem, prehudo je," doda.
Dve hiši je odneslo, preostale so močno poškodovane. Območje ni varno za bivanje.
Izpod plazu jim ni uspelo rešiti ničesar. V kleti je ostalo zgolj nekaj žganja.
Tiste noči niso nič spali, saj je bilo vreme res slabo, nad hišo je pokalo, strah je bil prisoten v celotni vasi, pripovedujejo sogovorniki. Z avtom so se Primož, Janja in Ian odpravili proti dolini, vendar jih je župan, ki se je peš odpravil v klanec, obrnil, saj se je nižje že sprožil plaz in ni bilo varno. Vrnili so se domov, Janja je pripravila nahrbtnik z oblačili in nekaj hrane za takrat petmesečnega Iana, nato pa so šli do sosedov, kjer so se počutili varnejše.
Nihče ni vedel, kaj bo prinesla naslednja ura
"Naša soseda je takrat ostala v hiši. Mislili smo, da bo pri njih voda prišla po zgornji cesti in da smo varni," pripoveduje Janja. Bučalo je, strašen hrup je bil, še pove, pa so vseeno slišali soseda, ki je klical na pomoč. Ujel ga je plaz, ležal je pod metrom in pol zemlje, zadrževala ga je težka miza, ki jo je plaz odnesel s sabo. Nikakor ga niso mogli rešiti, na pomoč so prišli še drugi, poskušali so ga rešiti z motorno žago in sčasoma jim je uspelo. Zlomil si je nogo, ampak ostal je živ.
Znova je začelo močno pokati in pognali so se čez most
Rajko je želel še zakleniti hišo, žena Joža ni hotela čez most brez njega, k sreči jo je Janja prepričala, naj gre, z besedami, da očeta, ki je bil oblečen v odsevni jopič, vidi in da je na varnem. Tako so se pravočasno rešili vsi.
Malo za tem se je zemlja pretrgala, počilo je in močno zgrmelo. "Pokadilo se je, v zraku je bilo polno prahu, Ianu sem usta prekril z majico," pripoveduje Primož. Na drugem bregu so tako vaščani lahko le tiho strmeli v noč. Plaz je v celoti odnesel dve hiši, druge pa tako močno poškodoval, da celotno območje ni več primerno za bivanje.
"V temi smo si svetili z baterijami. Otrok je bil nenavadno miren. Kot da je čutil, kaj se dogaja," se spominja Janja in doda: "Že ves dan je bil nenavadno miren. Nikoli prej ni bil tak, saj je bil zelo živahen. Kot bi slutil, kaj se bo zgodilo."
A drama se še ni končala
Sprožil se je še en plaz, ta je s seboj odnesel 81-letno sosedo, ki se je v hišo vrnila po nekaj stvari. K sreči je Primož avto parkiral nekaj nižje, češ da ga bo rešil pred morebitno vodo, in ravno ta avto je sosedo zaustavil, da je plaz ni odnesel naprej. Z baterijo je svetila, da so jo našli in ji pomagali.
Kaj se je dogajalo po usodni noči do dneva, ko smo jih obiskali, si lahko ogledate v galeriji:
Nov začetek, novo upanje
Družina se postavlja na noge. Trenutno živijo v stanovanju, ki so jim ga prijazno ponudili prijatelji. "Zadovoljni smo, imamo vsak svojo sobo," pove Joža. Ostalo jim ni nič, bodo pa na novo ustvarili. Od države so prejeli odškodnino, številni ljudje so jim priskočili na pomoč, ogromno delajo sami. Našli so parcelo, ki je bila v lasti sorodnice in je tik za njihovim čebelnjakom. Dolgo je trajalo, da so uredili vse dokumente, letos februarja pa so začeli graditi. Načrtujejo, da se bodo spomladi prihodnje leto selili.
Mlada družina se veseli prihoda novega člana v avgustu. "Dojenček pride," pove Ian.
Nova hiša dobiva končno podobo. Ko smo jih obiskali, so delavci polagali talno ogrevanje.
"To bo moja soba," pokaže Ian.
Vsi prostori so premišljeno zastavljeni. Družina točno ve, kje bo kaj, in z žarom pove, kakšna bo razporeditev.
"Imamo krasen razgled," pokažejo z navdušenjem.
Tik pod hišo je čebelnjak. "Letos čebele še posebej pridno nosijo med," pove Rajko, ki skrbi za čebele.
Srečno, družina Kosmač Nakrst!
