Nedelja, 3. 8. 2025, 4.00
9 ur, 10 minut
Poplave 2023
Ko je nebo padlo na Slovenijo #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,00
Prave razsežnosti poplav kažejo predvsem fotografije iz zraka. Največja naravna nesreča v zgodovini Slovenije je prizadela dve tretjini države oziroma 183 od skupaj 212 občin.
Dve leti po uničujočih poplavah smo se ozrli nazaj in se spomnili, kaj se je dogajalo tistega petka, 4. avgusta, ko je vsa Slovenija trepetala, kdaj bo konec. Prizori so bili pretresljivi, ljudje so obupano pogledovali proti svojim domovom in upali, da jim bo podivjana narava vsaj malo prizanesla. Pred deročo vodo so splezali tudi na strehe svojih hiš in tam čakali na pomoč. Bilo je hudo, nekateri so izgubili streho nad glavo in s tem vse, za kar so delali vse življenje. Najhujša nesreča v zgodovini samostojne Slovenije je vzela sedem življenj, skupna ocenjena škoda pa znaša skoraj deset milijard evrov.
Četrtek, 3. avgust
Vse se je začelo v četrtek, 3. avgusta 2023. Ob napovedanih obsežnih padavinah in možnosti poplav je takrat poveljnik Civilne zaščite (CZ) Srečko Šestan izdal odredbo za pripravljenost sistema CZ na celotnem območju Slovenije.
Prvi mož CZ Srečko Šestan je prebivalce obveščal o poplavnih razmerah v državi.
Ljudje na najbolj ogroženih območjih so se začeli pripravljati. Po navodilih pristojnih so namestili protipoplavne vreče ter stvari iz garaž in kleti preselili v višja nadstropja.
Agencija za okolje (Arso) je zaradi napovedanih daljših nalivov izdala rdeče opozorilo za severovzhodno, severozahodno in osrednjo Slovenijo, ki je veljalo do 4. avgusta do polnoči.
Padavine so zvečer zajele severozahodni, severni in osrednji del države. Reke v Posočju in na Gorenjskem so začele naraščati. Nihče si niti v najhujši nočni mori ni misli, kaj bo prinesel naslednji dan.
Petek, 4. avgust
Na severu, severozahodu in delu osrednje Slovenije je do jutra padlo že več kot sto milimetrov dežja. Padavine so ponekod ovirale promet, več cest je bilo zaradi poplav in zemeljskih plazov zaprtih. Poplavljati so začele Gradaščica, Poljanska Sora in Drava.
V Komendi so razglasili izredne razmere. V Medvodah je voda zalila več objektov, sprožilo se je več zemeljskih plazov. Iz doline Ličnice so evakuirali občane.
V Kamniku so razglasili izredno nevarnost, zaradi česar so zaprli vrtec. Kamniški gorski reševalci so v poplavah ostali brez vozil in opreme, saj jo je odnesla voda. Poplave so jim povsem uničile nove prostore.
V Mengšu je potok Pšata prestopil bregove. Voda je zalila ceste in številne objekte, med drugim tudi vrtec, iz katerega so evakuirali 22 otrok.
Gasilci so iz vrtca v Mengšu reševali otroke. Narasla voda jim je segala do pasu.
Poplave so zajele tudi Koroško in Zgornjesavinjsko dolino. Reke so prestopile bregove, poplavile so ceste in stanovanjske objekte. Narasle reke in zemeljski plazovi so ogrožali več hiš. Reka Savinja je prestopila bregove, zato je bila občina Solčava odrezana od sveta.
Gorenjska je bila pod vodo, najhuje je bilo na škofjeloškem območju s Selško in Poljansko dolino, ki sta bili zaradi zaprtih cest odrezani od sveta. Hiše in ceste so ogrožali zemeljski plazovi, v Žireh je voda zalila več kot sto objektov. Težave so imeli tudi na zgornjem Gorenjskem, kjer je voda zalila klet psihiatrične bolnišnice Begunje. V radovljiški in žirovniški občini so iz ogroženih objektov evakuirali več stanovalcev.
Poplave v Škofji Loki
Voda se je nabirala na cestiščih, številne ceste in odseki avtocest so bili neprevozni. Več kot 16 tisoč odjemalcev je ostalo brez elektrike.
Takratni minister za obrambo Marjan Šarec je aktiviral akcijski načrt Vihra, na teren se je odpravilo 250 pripadnikov Slovenske vojske. Prav tako je poveljnik CZ Šestan sprožili državni načrt zaščite in reševanja ob poplavah.
Aktivirala se je Slovenska vojska.
V 12 urah je padla rekordna količina dežja, ponekod je padlo tudi okoli 200 milimetrov padavin na kvadratni meter. Padavine so se počasi začele pomikati proti jugovzhodu države.
Obsežne poplave so opustošile Mozirje in Ljubno ob Savinji. Reka Savinja je odnesla štiri hiše, sprožilo se je več kot deset plazov. Reševalne službe so ljudi reševale s helikopterjem in čolni za evakuacijo.
Vas Struge v bližini Luč in prevrnjena hiša, eden najbolj prepoznavnih prizorov katastrofalnih poplav.
Posnetek iz zraka razkriva obsežnost poplav v Mozirju.
Na Koroškem je vladalo izredno stanje, oglasile so se sirene za splošno nevarnost. Velik del regije je bil pod vodo, prometnice so bile prekinjene in poplavljene, mostovi porušeni.
Mislinja je prelomila most na glavni cesti Dravograd–Slovenj Gradec v Otiškem Vrhu, v občini Prevalje je reka Meža poškodovala mostove in poplavljala objekte. Več prebivalcev so evakuirali, ljudi so reševali s helikopterjem, saj se do njih niso mogli prebiti drugače.
Pri reševanju ljudi s helikopterjem so pomagali tudi gorski reševalci in policisti. V Škofji Loki so rešili štiri osebe iz najbolj ogrožene hiše, več oseb so s helikopterjem rešili v kampu Menina, med njimi tudi majhnega otroka. Ljudje so pred deročo vodo splezali tudi na strehe svojih hiš in tam čakali na pomoč.
Ljudje so pred deročo vodo splezali tudi na strehe svojih hiš in tam čakali na pomoč.
Zaradi poplav so vladale izredne razmere v begunjski bolnišnici, otežen dostop do zdravstvenih ustanov so imeli na Koroškem in v trboveljski bolnišnici. Slovenija je avstrijsko Koroško zaprosila za pomoč, da njihova bolnišnica v Celovcu sprejme prebivalce Koroške, če bodo ti potrebovali pomoč.
Vodo je bilo treba prekuhavati, na prizadetih območjih je v trgovinah začelo zmanjkovati ustekleničene vode.
Na zahodu države se je hidrološko stanje počasi začelo umirjati. Nekatere reke, predvsem na vzhodu Slovenije, so še poplavljale, hudourniški vodotoki so naraščali.
V Ljubljani se je sprožila sirena za splošno nevarnost, reka Sava je prestopila bregove.
Na Gorenjskem so se začele razmere izboljševati. Evakuacije so zaključili, interventne službe so začele vzpostavljati prometne povezave in črpati vodo iz objektov.
Razmere v Kamniku so še vedno bile katastrofalne, gasilci in vojska so se prebijali do hiš, ki so bile odrezane od sveta. Ceste v dolino Kamniške Bistrice, Črne in v Bistričico so bile neprevozne. Onemogočena je bila preskrba s pitno vodo. Deroča voda je uničila most na cesti Stahovica–Kamnik.
Kamniška Bistrica je pokazala svojo moč in odnesla most na cesti Stahovica–Kamnik.
Sobota, 5. avgust
Na Gorenjskem in Koroškem ter na območju Idrijskega, Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja so se tudi ponoči pojavljali močnejši nalivi, poplave na tem območju so se še naprej stopnjevale. Številne ceste so ostale zaprte, železniški promet je bil prekinjen.
Črna na Koroškem je bila še vedno odrezana od sveta. V Mežiški dolini in tudi drugod po Koroški je bilo poškodovanih veliko mostov in cest, ni bilo elektrike in vode, marsikje tudi telefonskih povezav. Vojska in gasilci so se počasi prebijali do Črne.
V Prevaljah je hišo družine Fužir pogoltnila reka Meža.
V Dravogradu, na stičišču treh naraslih rek, Drave, Meže in Mislinje, so bile razmere še naprej kritične. Glavne prometne povezave do občine so bile prekinjene, zaradi nevarnosti plazov so evakuirali 110 oseb, med njimi tudi turiste. Marsikje ni bilo elektrike in pitne vode, okrnjen je bil dostop do zdravstvene oskrbe.
Razmere so bile kritične v Zgornji Savinjski dolini. V občini Ljubno je odneslo štiri hiše, brez strehe nad glavo je ostalo več kot 15 ljudi. Številne občane in turiste so evakuirali.
Vojska se je v popoldanskem času prebila do Črne na Koroškem, ki je bila od petka zjutraj odrezana od sveta. Vzdolž toka reke Meže je bilo uničenih ali poškodovanih veliko mostov, na več mestih je odneslo glavno cesto po dolini, poplavilo je veliko objektov. V Mežici so avstrijski reševalci pomagali mamici s 13 dni starim novorojenčkom.
Zaradi morebitnega plazu je v Črni na Koroškem stekla preventivna evakuacija prebivalcev ob porečju reke Meže.
Nedelja, 6. avgust
Hidrološke razmere so se začele umirjati, na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini so ljudje ostali brez elektrike.
Na območju občin Žiri in Gorenja vas-Poljane so številne hiše še vedno ogrožali plazovi. Nekateri kraji na tem območju so bili odrezani od sveta, zaradi nevarnosti plazov in nedostopnosti so veliko prebivalcev evakuirali.
Slovenija je sprožila evropski mehanizem za civilno zaščito in zaprosila za mednarodno pomoč
Intervencijske službe so se počasi prebijale do krajev, ki so bili zaradi pretrganih cestnih povezav odrezani od sveta.
Ponedeljek, 7. avgust
Na območju Škofje Loke in Poljanske doline so bili nekateri ljudje zaradi neprevoznosti cest še vedno odrezani od sveta. Povodenj je odnesla ceste in mostove. Interventne službe so se z mehanizacijo prebijale še do najtežje dostopnih zaselkov. V Žireh se jim je uspelo prebiti do vseh občanov in obiskati tudi najbolj odročne dele občine.
Takoj ko se je narava umirila in voda umaknila, so na prizadetih območjih domačini ob pomoči intervencijskih služb začeli odpravljati posledice poplav. Na pomoč so priskočili dobri ljudje in spet se je pokazalo, da Slovenija v težkih trenutkih zna stopiti skupaj. Poprijeli so za lopate in pomagali prizadetim v poplavah pri čiščenju kleti, bivalnih prostorov in okolice. Neverjetno hitro so se začeli kazati rezultati pridnih rok.
Vojaki so pomagali pri čiščenju kleti, kamor je voda nanosila blato in drug material.
Deroča voda je prinesla material, ki se je kopičil na ulicah.
Na pomoč prizadetim v poplavah so priskočili tudi prostovoljci. Še enkrat znova se je dokazalo, da Slovenci znamo stopiti skupaj.
