Aktivno državljanstvo
Nedelja, 3. 8. 2025, 4.00
1 dan, 13 ur
Obletnica poplav 2023
Po dveh letih v objektiv znova ujeli prizore, ki jih pozna vsa Slovenija. Tako so videti danes. #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,02
Deroča voda je v Lučah spodjedla zemljo in nagnila povsem novo hišo.
Danes minevata natanko dve leti od najhujše naravne nesreče v zgodovini Slovenije, silovite ujme, ki je prizadela 183 slovenskih občin. Za številne prebivalce Slovenije je bil to najbolj črn dan njihovega življenja, saj so izgubili praktično vse, kar so v življenju zgradili, izgubili zavetja, kjer so do sodnega dne živeli lepo in mirno življenje. Da bi po dveh letih izvedeli, kako so si opomogli, kako poteka obnova in koliko jim pri tem pomaga država, smo se obrnili na predstavnike nekaterih prizadetih občin – Mengeš, Kamnik in Komenda. V vseh treh občinah intenzivno potekajo gradbena dela na cestni in javni infrastrukturi, našle so se dolgoročne rešitve za družine, ki so ostale brez domov, v Mengšu in Kamniku so posebej zadovoljni z deli direkcije za vode pri obnavljanju vodotokov, v Komendi ne, v vseh treh občinah pa so kritični do nerazumno dolgih birokratičnih postopkov, prav tako do prejetih oziroma neprejetih sredstev države. "Žal vseh obljubljenih sredstev nismo prejeli. Še več, del predujma smo morali vrniti," povedo. Naša fotografinja je medtem omenjena območja obiskala in po dveh letih v objektiv znova ujela prizore, ki jih je v času poplav poznala vsa Slovenija, če ne kar svet. Kako so videti danes, si lahko pogledate na spodnjih fotografijah, pri čemer uporabite drsnik.
V noči na 4. avgust 2023 so deroče reke in zemeljski plazovi odnašali imetje ljudi, ljudje pa, da bi si rešili življenja, plezali na strehe hiš in čakali na pomoč. V šestih urah je na nekaterih območjih padlo kar 200 litrov dežja na kvadratni meter.
Prizadeti dve tretjini Slovenije, dvignili so se helikopterji, sprožili alarmi
Aktiviran je bil državni načrt zaščite in reševanja pred poplavami, ministrstvo za obrambo je aktiviralo načrt Vihra, v intervencijo se je vključila Slovenska vojska, tudi z oklepnimi vozili, v zrak so se dvignili helikopterji, ki so pomagali pri evakuaciji ljudi. V 12 urah je posredovalo 168 gasilskih enot v 1.039 intervencijah. V poplavah in kasneje pri odpravljanju posledic je umrlo šest ljudi.
Prizadeti sta bili dve tretjini slovenskega ozemlja, najhuje je bilo na območju Koroške, Zgornje Savinjske doline in Kamnika, poplavljenih je bilo tudi več naselij in prometnih povezav na severnem Primorskem in Gorenjskem, vodotoki so bregove prestopali na Idrijskem, Cerkljanskem in Škofjeloškem. Največ škode je bilo na cestni, energetski in bivalni infrastrukturi. Končna ocenjena škoda je znašala kar 2,98 milijarde evrov.
V zrak so se dvignili helikopterji, ki so pomagali pri evakuaciji ljudi.
V Mengšu poplavljenih 700 objektov: "K sreči rušitve niso bile potrebne"
V katastrofalnih poplavah je bila močno prizadeta Občina Mengeš, kjer je bilo poplavljenih okoli 700 objektov, hiš in številnih objektov družbene infrastrukture – Osnovna šola Mengeš, Vrtec Mengeš, športna dvorana, Zdravstveni dom Mengeš, Kulturni dom Mengeš, stavba Občine Mengeš, knjižnica, gasilska domova, Športni park Mengeš in Športni park Topole. Poškodovana je bila tudi preostala infrastruktura, med drugim pešpot v znanem mengeškem drevoredu in most na Šolski ulici, ki je bil popolnoma uničen.
"K sreči noben objekt ni bil tako statično poškodovan, da bi bil potreben rušitve, kar lahko štejemo za srečo v nesreči. Prav tako se je Občina Mengeš izognila težavam s plazovi, saj ni locirana na plazovitem območju," ob obletnici poudari direktor občinske uprave Mengeš Urban Kolar.
Povsem poplavljen je v poplavah leta 2023 bil mengeški vrtec.
Velik del ključne družbene infrastrukture že saniran
Pravi sicer, da je občini do danes v okviru intervencij in programov popoplavne obnove uspelo sanirati velik del ključne družbene infrastrukture. "Že v letu 2023 so bili znova usposobljeni športna dvorana in učilnice v Osnovni šoli Mengeš, kar je omogočilo nemoteno izvajanje pouka. Takoj po nesreči so se začele tudi sanacije Zdravstvenega doma in drugih pomembnih objektov."
Trenutno se končuje tudi obnova kletnih prostorov Osnovne šole Mengeš, ki so bili poplavljeni, in manjšega dela Zdravstvene postaje Mengeš.
Vrtec bodo začeli graditi septembra, zdaj plačujejo visoko najemnino začasnih enot
Posebej ganljivi so bili prizori, ko so gasilci iz poplavljenega vrtca reševali otroke. Kot pojasni Kolar, je Občina Mengeš intenzivno pristopila k postopkom za gradnjo novega vrtca na poplavno varni lokaciji. "Postopek javnega naročila je tako trenutno že v teku, začetek gradnje je predviden za september letos, konec pa do konca leta 2026."
Opozarja sicer, da se občina pri projektu vrtca sooča z dolgotrajnimi in zapletenimi postopki na državni ravni, kar povzroča zamike pri začetku gradnje. "Posledično občina trenutno samostojno krije visoke stroške najema začasnih modularnih enot, ki so bile postavljene v celoti v njeni lastni režiji. Občina Mengeš obžaluje, da obljuba najvišjih predstavnikov države, da zagotovi začasni modularni vrtec, ni bila realizirana," še navede Kolar.
Več fotografij vrtca si poglejte v spodnji fotogaleriji.
Ceste sanirane, za občane poskrbljeno. Začasne namestitve niso več potrebne.
Neizprosna narava jim je v Mengšu nekoliko bolj prizanesla pri cestni infrastrukturi. "Na srečo je bilo v poplavah na področju Občine Mengeš poškodovanih le nekaj cestnih odsekov, ki pa so bili sanirani že v okviru interventnih ukrepov."
Tudi za družine, katerih domovi so bili poškodovani, so se našle dolgoročne rešitve. Po navedbah Kolarja so vse individualne stanovanjske hiše že sanirane, začasne namestitve občanov pa niso več potrebne. "To je pomemben korak k normalizaciji življenja v občini, na kar smo lahko skupaj ponosni," je poudaril.
Sanacija vodotoka Pšata zahvaljujoč direkciji poteka odlično
Ob poplavah je bila večkrat omenjena prepotrebna trajna sanacija vodotokov in plazovitih območij. Občina Mengeš je takoj po poplavah pristopila k sanaciji vodotoka Pšata. Na podlagi izdelane hidrološko-hidravlične analize je bil rekonstruiran vtočni kanal v staro strugo, ki je bila tudi v celoti očiščena. Trenutno potekajo dela na razbremenilniku Pšate, kjer se ureja struga in nadvišujejo najbolj kritični odseki, pojasni Kolar ter ob tem izpostavi odlično sodelovanje in hitro odzivnost direkcije za vode.
Dodal je še, da bo v prihodnje treba zgraditi tudi suha zadrževalnika v Topolah in Mengšu, pri čemer poudarja, da je za dolgoročno vodno varnost nujno sistemsko ukrepanje na ravni celotnega povodja, vključno z gradnjo zadrževalnikov v gorvodnih občinah.
Zaradi nerazumno dolgih postopkov most in nogometno igrišče še vedno čakata na obnovo
Preostali deli obnove trenutno čakajo na strokovne recenzije Državne tehnične pisarne, potrditev investicijske dokumentacije in umestitev sanacijskih projektov v državni proračun, še navede Kolar. Predvsem so razočarani, da "zaradi nerazumno dolgih postopkov države še vedno ni znane časovnice za obnovo mostu in nogometnih igrišč v športnem parku".
Močno poplavljena je bila v Mengšu tudi osnovna šola.
Po besedah Kolarja je na mostu trenutno vzpostavljena začasna rešitev. "Za izvedbo trajne rešitve je treba pridobiti vsa potrebna soglasja, izdelati hidrološko-hidravlično študijo in pridobiti recenzijo pristojnih državnih organov. Občina si prizadeva, da bi bili ti postopki čim prej končani in da bi se lahko pristopilo k gradnji novega mostu," pojasni direktor občinske uprave.
"Upamo, da bodo postopki čim prej končani, saj si tako občina kot lokalna skupnost želimo hitrega nadaljevanja obnove v korist vseh uporabnikov teh prostorov," še doda.
So prejeli vsa obljubljena sredstva? "Žal ne. Še več – del predujma smo morali vrniti."
Razen pri zapletenih birokratskih postopkih jih je država na cedilu pustila tudi pri sredstvih. Na vprašanje, ali so od države že prejeli vsa obljubljena sredstva, Kolar odgovarja: "Žal ne. Še več – zaradi zamud pri potrjevanju predlaganih sanacijskih projektov od države in pomanjkanja aktivnosti na državni ravni je bila Občina Mengeš celo primorana vrniti del prejetega predujma," je dejal in dodal, da upajo, "da bo v prihodnje sodelovanje učinkovitejše, saj si vsi želimo čim hitrejšo obnovo in normalizacijo razmer".
Strah ostaja, za popolno obnovo in občutek varnosti bo potreben celovit pristop države in institucij
Žal pa je tudi po intenzivnih pristopih k normalizaciji razmer ob močnejših padavinah med nekaterimi občankami in občani strah še vedno prisoten.
"Ob večjem deževju se ponovno pojavi zaskrbljenost, zlasti na območjih, kjer odvajanje meteorne vode še ni ustrezno urejeno. Občani na te izzive redno opozarjajo, Občina Mengeš pa se na pobude odziva sproti in si prizadeva za nadaljnje izboljšave," še pojasni direktor občinske uprave Mengeš in sklene, "da bo za popolno obnovo in občutek varnosti potreben celovit pristop k krepitvi poplavne varnosti s strani države in sodelovanje, predvsem pa visoka stopnja odzivnosti in prilagodljivosti pristojnih državnih institucij".
V Kamniku že isto leto sanirana večina osnovne infrastrukture
Med najhuje prizadetimi občinami je bila tudi Občina Kamnik. Močno so bile prizadete doline Črne, Kamniške Bistrice in Bistričice, ki so bile poleg poplav v dobršnem delu tudi zasute s prodom, skalami in naplavinami. Reka Kamniška Bistrica je zalila tudi del mestnega jedra in dolvodno naselje Šmarca. Na območju Občine Kamnik se je sprožilo več kot 200 plazov.
Po besedah tamkajšnjega župana Mateja Slaparja so zahvaljujoč hitremu odzivu civilne zaščite, gasilcev, Občine Kamnik, gradbenih podjetij in prostovoljcev že do konca leta 2023 intervencijsko sanirali velik del osnovne infrastrukture, kot so ceste in vodovod, ter 23 plazov. "Prav to je večini razseljenih omogočilo vrnitev na svoje domove," pravi župan.
"Občanke in občani na ogroženih območjih ob vsakem dežju še vedno živijo v strahu, zato je hitro nadaljevanje obnove nujno," je jasen župan Kamnika Matej Slapar.
Odprtih več gradbišč
Tudi trenutno je v Kamniku odprtih več gradbišč na lokalni in državni infrastrukturi ter plazovih, direkcija za vode pa sanira struge vodotokov, predvsem v zaledju. Kot pravi župan, dela potekajo učinkovito, a bodo po njegovi oceni potrebni tudi celoviti ukrepi v ravninskem delu – predvsem za zavarovanje izlivanja rek. "Nekateri ukrepi, med drugim nasip v Šmarci, so že bili izvedeni, pričakujemo pa nadaljevanje izvedbe sistemsko povezanih ukrepov, ki bodo zavarovali ogrožena območja."
Več gradbišč je aktivnih tudi na področju sanacije cestne infrastrukture, nadaljuje Slapar. Skupaj je bilo na območju občine saniranih že več kot 20 kilometrov cestne infrastrukture.
Velika pridobitev za občino je novozgrajeni most v Stranjah
Med pomembnejšimi investicijami direkcije za infrastrukturo je na območju Občine Kamnik zagotovo gradnja novega mostu v Stranjah, ki je v sklepni fazi. Zgrajen je bil v obdobju enega leta, promet po njem pa že poteka.
"Most je velika pridobitev za našo občino, saj je večji in širši od prejšnjega, uničenega v poplavah, vključuje pa tudi kolesarsko stezo in pločnik za pešce. Gre za pomemben premostitveni objekt prek Kamniške Bistrice na državni cesti Kamnik–Stahovica–Črnivec oziroma Kamnik–Stahovica–Kamniška Bistrica in seveda pomembno lokalno povezavo, ki bo bistveno izboljšala tudi prometno pretočnost na severnem območju naše občine," izpostavi župan Slapar.
Več fotografij novozgrajenega mostu si poglejte v spodnji fotogaleriji.
Za večino družin stanovanjski problem rešen, za eno družino pripravljajo dokumentacijo
V času poplav je bilo v Kamniku evakuiranih 30 občank in občanov ter več kot 100 turistov. Za vse prebivalke in prebivalce so po besedah Slaparja nemudoma zagotovili začasna bivališča – večinoma v Termah Snovik in občinskih stanovanjih. Do konca leta 2023 pa so sanirali plazove za večino domov, tako da so se prebivalke in prebivalci po večini lahko varno vrnili nazaj v svoje hiše.
Dve družini so medtem vselili v občinski stanovanji, saj so njihovi domovi bili na seznamu za nadomestno gradnjo. "Določeni objekti so ostali nevarni in jih je Državna tehnična pisarna predvidela za rušitev. Lastnikom objektov je bilo zato treba zagotoviti nadomestna zemljišča oziroma nadomestne gradnje in tukaj smo skupaj z državo ter z našimi strokovnimi službami pripravili načrte in projektno dokumentacijo, da vse družine, ki se niso mogle vrniti na svoje domove, uspešno rešijo svoj stanovanjski problem," pojasni župan.
Plaz Blate predstavlja stalno ogroženost, alarmiranje in preletavanje s helikopterjem ni rešitev
Poleg objektov, predvidenih za rušitev, se na območju Kamnika nahaja tudi največji plaz v državi. "Plaz Blate ogroža naselja Bistričica in Klemenčevo, kar za tu živeče prebivalce predstavlja stalno ogroženost. V tem trenutku je tam aktiviran alarmni načrt, pa vendar bo morala država čim prej najti trajno rešitev za sanacijo plazu in zavarovanje tega območja. Alarmiranje in preletavanje terena s helikopterjem nikakor nista in ne moreta biti dolgoročni in trajni rešitvi. Prebivalci si zaslužijo dolgoročne rešitve, ki jim bodo omogočile mirno življenje," je prepričan Slapar.
Tudi v Kamniku zadovoljni z deli direkcije za vode
Tako kot v Mengšu so tudi v Kamniku zadovoljni z delom in odzivom direkcije za vode. "Aktivno obnavljajo struge, brežine in porečja vodotokov. Dela potekajo predvsem v zaledju, kjer se urejajo struge, gradijo zadrževalniki proda in izvajajo ukrepi za zadrževanje naplavin na hudournikih. Nekaj kritičnih predelov je že saniranih, več vodotokov ter pritokov reke Kamniške Bistrice in Nevljice pa bo po zagotovilih pristojnih saniranih v prihodnjem obdobju," pojasni Slapar.
"Napredek je viden," pravi, a hkrati poudari, da bo od zdaj naprej ključno zagotavljati še dolgoročno vzdrževanje vodotokov in predvsem tudi gradnjo sistemsko povezanih ukrepov na ravninskih predelih. "Nasip v Šmarci, ki pomembno povečuje varnost tega območja, je bil že zgrajen. Zdaj bo treba najti rešitve za čimprejšnjo izvedbo protipoplavnih ukrepov dolvodno – v Homcu, Nožicah in Radomljah. S sistemsko povezanimi ukrepi bo treba zavarovati tudi preostala zemljišča," našteje kamniški župan.
V času poplav je bilo v Kamniku evakuiranih tudi več kot 100 turistov.
Zaradi pomanjkanja sredstev nekatere sanacije zaustavljene
Žal pa tudi v Kamniku pri načrtovanju obnove pri usklajevanju z Državno tehnično pisarno nemalokrat naletijo na zapletene in dolgotrajne postopke, pravi župan, prav tako pogrešajo obljubljena sredstva.
"Sanacija plazov in občinske infrastrukture je v tem trenutku zaustavljena, saj nam država ne zagotavlja sredstev za sanacijo oziroma nam dolguje sredstva za že izvedena dela. Država nam trenutno dolguje približno štiri milijone evrov za že izvedena dela. Dejansko smo v lanskem in letošnjem letu, da smo čim prej sanirali območja, založili občinska sredstva, zdaj pa se usklajujemo, da nam država sredstva povrne. Dodatna sredstva pričakujemo od države tudi za že podpisane pogodbe z izvajalci. Občanke in občani na ogroženih območjih ob vsakem dežju še vedno živijo v strahu, zato je hitro nadaljevanje obnove nujno," je jasen župan.
Prizor iz leta 2023
Upa in verjame sicer, da bo nedavni obisk ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novak pospešil potrjevanje projektov in pridobivanje recenzij od države. "Postopki potrjevanja načrtov so dolgotrajni. Ministrstvo je obljubilo poenostavitev postopkov, saj zdaj tako za manjše kot velike plazove zahtevajo enako obsežno dokumentacijo, kar nemalokrat terja veliko sredstev za projekte ter podaljšuje postopke in gradnjo. Na sestanku z ministrom smo se dogovorili, da bodo postopki v prihodnje hitrejši in bolj smiselni, da bomo tako lahko čim prej nadaljevali obnovo."
Do zdaj so prejeli 40 odstotkov predplačila, to je 8,2 milijona evrov, kar so porabili že sredi lanskega leta. Podpisane imajo tudi pogodbe z na razpisih izbranimi najugodnejšimi izvajalci, za dodatna približno dva milijona evrov. Kot pravi župan, bodo dela nadaljevali, ko dobijo zagotovilo države, da bodo sredstva, ki so potrebna za sanacijo, nakazana oziroma odobrena.
Veliko je bilo postorjenega, a prebivalci še ne spijo mirno
"Veliko je bilo postorjenega, a prebivalkam in prebivalcem, ki še vedno ne spijo mirno ob padavinah, to nič ne pomeni, zato bo potrebna dodatna odgovornost, da ljudem zagotovimo varno življenje. Skupaj z državo bomo morali najti primernejše in hitrejše pristope za potrjevanje načrtov ter čim učinkovitejšo izvedbo potrebnih ukrepov, " je sklenil župan Kamnika Matej Slapar.
V Občini Komenda uredili več cest in en most, eden je še v gradnji
Tudi pri prebivalcih Komende, kjer javna infrastruktura sicer ni bila tako prizadeta in se ni sprožilo toliko plazov kot v prej omenjenih občinah, je ob vsakem malo večjem deževju prisotno še veliko strahu, stisk in pogledov v nebo.
V Komendi so bili do zdaj delno očiščeni vodotoki za zagotavljanje pretočnosti, obnovljen je bil razbremenilnik v Komendi in delno v Suhadolah. Zgradili so nov most v vasi Suhadole, na novo uredili cesto med Mostami in Goro ter ob njej uredili brežino vodotoka Tunjščica, uredili manjši ulici, ki sta bili neposredno prizadeti v poplavah v dolžini 200 metrov.
Trenutno potekajo dela na ureditvi meloracijskih kanalov, ki posledično služijo za odvajanje površinskih voda. Prav tako je odprto gradbišče na potoku Pšata v Komendi, začenjajo pa tudi gradnjo novega mostu na Tunjščici, našteje župan Občine Komenda Jurij Kern.
Na srečo v Občini Komenda nadomestne gradnje niso bile potrebne. "Vsi objekti v Komendi so bili obnovljeni in so primerni za bivanje. Vse družine, ki so ostale brez stanovanj, so danes nazaj v svojih domovih," pove župan.
Nezadovoljni s prepočasnim urejanjem vodotokov in premalo izplačanimi sredstvi
Nekoliko manj so zadovoljni s sanacijo vodotokov. "Na tem področju so stvari še vedno prepočasne. Razen manjše ureditve razbremenilnika se dela na tem področju na veliko sploh še niso začela. S posegom na Pšati bomo lahko rekli, da se je končno začelo premikati, manjka pa še kar nekaj odsekov, ki so nujni za sanacijo. Večji problem v Komendi je zadrževanje vode pred naselji. To nas najbolj boli, saj obljubljeni zadrževalnik še vedno nima nobene ustrezne časovnice, ki bi zadovoljila naše občane. Stvari se premikajo prepočasi. Še vedno država ni nič naredila na sistemsko povezanih ukrepih, ki bi zagotovili dolgoročno varnost naših občanov," pojasni župan.
Prav zato je bo besedah župana strah med prebivalci še vedno močno prisoten. "Občina dela po svojih močeh, pritiska, išče rešitve, vendar občani ne razumejo, da občina ne more in ne sme posegati v tujo lastnino, vsa dela na vodotokih so namreč v pristojnosti ministrstva in direkcije. Na tem področju niso zadovoljni z ukrepi države in posledično občine," sklene Jurij Kern, župan Občine Komenda, kjer so prav tako kot v Mengšu in Kamniku do zdaj od države dobili "samo 40 odstotkov predplačila in to predplačilo tudi že porabili, preostalih sredstev pa še niso prejeli."
V Prevaljah na seznamu za odselitev 21 družin
Tudi Koroška je bila med regijami, ki jih je avgusta 2023 najbolj razdejala ujma. Poplave in plazovi so v Mežiški dolini povzročili ogromno škodo, številne družine so izgubile domove. Danes so mnogi še vedno v začasnih bivališčih. Občine so zadovoljne s sodelovanjem s pristojnimi službami pri obnovi, opozarjajo pa na dolge birokratske postopke, so ob obletnici izvedeli na STA.
V koroški regiji, kjer je v divjanju narave nastalo za okoli 520 milijonov evrov škode, so iz sredstev solidarnostnega sklada EU do zdaj porabili okrog 50 milijonov evrov, predvsem za sanacijske in zaščitne ukrepe na vodotokih in cestah v občinah. Iz državnega proračuna so posamezne koroške občine prejele milijonska izplačila v okviru ukrepov za obnovo lokalne infrastrukture.
V Občini Prevalje je na seznamu za preselitev 21 družin, od tega jih je sedem upravičenih do nadomestitvene gradnje. Kot so pojasnili, sta dve družini že rešili stanovanjsko vprašanje, dve pa se bosta v novi hiši preselili jeseni.
Za 14 družin iz večstanovanjskega bloka na Prevaljah ob Meži, ki je predviden za rušenje, je občina priskrbela začasna nadomestitvena stanovanja. Na občini so pojasnili, da želijo ti stanovalci sami poskrbeti za nove domove. Občina je sicer nameravala zgraditi nov večstanovanjski objekt, a od države ni uspela pridobiti potrebnih sredstev, so dodali.
Sicer pa na Prevaljah nadaljujejo intenzivna sanacijska dela na občinski infrastrukturi. Kot so navedli za STA, so do zdaj po ujmi sanirali več kot 100 plazov in približno 30 kilometrov cest, s sanacijo vodovoda pa je bila zagotovljena ponovna vodooskrba za več kot šest tisoč občanov.
Občina je v letih 2023 in 2024 prejela okrog 33 milijonov evrov za odpravo posledic ujme, od tega je bilo 12 milijonov evrov intervencijskih sredstev, 12 milijonov evrov iz rednega programa in devet milijonov iz predhodnega programa sanacije.Letos in v prihodnjem letu bodo nadaljevali obnovo cestne infrastrukture. Ta med drugim vključuje gradnjo dveh mostov čez reko Mežo. Nadaljevala se bo tudi sanacija plazov. Skupna vrednosti načrtovanih del presega 30 milijonov evrov.
Tudi na prevaljski občini se pri izvedbi sanacijskih del soočajo z dolgotrajnimi birokratskimi postopki, povezanimi s črpanjem državnih sredstev. Sodelovanje s pristojnimi službami in ministrstvi pri odpravi teh ovir pa ocenjujejo kot zelo dobro.
Župan Luč: Vse ne gre čez noč
Poplave 2023 so močno prizadele in od sveta odrezale tudi občino Luče. Po besedah tamkajšnjega župana Klavdija Strmčnika so razmere vsak dan boljše. "Država – nekaj pa je pomagala tudi občina takoj po poplavah – je vodotoke očistila gramoza in naplavin, tako da je zdaj pretočnost precej boljša. Težava so ponekod še nesanirane brežine. Stanje se izboljšuje, saj DRSV s koncesionarjem sanira vodotoke," našteje župan in doda, da vsega žal ni mogoče narediti čez noč.
Pove, da ima občina odprtih deset gradbišč za sanacijo po poplavah, pri čemer je trenutno poudarek na obnovi gozdnih cest.
Doda, da je država glavno prometno povezavo do Luč dokaj hitro obnovila, nekoliko počasneje pa medtem poteka obnova ceste proti Podvolovljeku. Sicer pa so v občini v preteklih dveh letih obnovili najpomembnejše lokalne ceste v Krnici, Raduhi in Konjskem Vrhu, skupaj okoli trideset kilometrov cest. Zdaj so na vrsti še ceste v Podveži in Podvolovljeku.
Okoliščine poškodovanih objektov zapletene: "Odločevalci mi niso želeli prisluhniti"
Medtem pa so okoliščine poškodovanih objektov precej bolj zapletene, nadaljuje Strmčnik. "Dolina ob Savinji in Lučnici je zelo ozka, na drugi strani pa je območje ogroženo zaradi plazov, saj imamo na celotnem območju občine zelo slabo geološko sliko. Kar zadeva nadomestne gradnje, delamo vse, kar lahko, da bomo uredili zemljišča za gradnjo. Nekateri prizadeti so si drugi dom urejali sami, tudi v sosednjih občinah. Na tem področju sem, ko se je sprejemala interventna zakonodaja, opozarjal, da je treba zadeve poenostaviti, vendar mi odločevalci na državni ravni niso želeli prisluhniti. Zdaj se je seveda treba prilagajati veljavni zakonodaji, kar pa zahteva precej napora in časa, da se kaj reši," opozori župan Luč.
Prejeta sredstva učinkovito zapravili
Tudi v Lučah so prejeli predplačilo za predhodni program in denar do lanskega oktobra tudi "učinkovito zapravili". Za sredstva iz rednega programa medtem urejajo dokumentacijo. Sprva se je zatikalo pri recenzijah dokumentacije, zdaj se je tudi to izboljšalo. Upam, da bomo v drugi polovici leta izkoristili že sredstva iz rednega programa. Enako je pri sanaciji gozdnih cest, kjer smo prav tako prejeli predplačilo in ta sredstva porabili."
Tudi v Lučah sanacija vodotokov poteka po programu, ki ga sestavlja DRSV. "Trajna sanacija pa se šele načrtuje, tu bi bilo treba zadevo pospešiti," meni župan.
V času poplav sta se v občini sprožila dva velika plazova. Za oba plazova se trenutno še dela geološko poročilo oziroma monitoring.
"Dobro je, da ljudje slabe stvari hitro pozabljamo"
Kako pa je z urejanjem domov prizadetih v poplavah? "Vsi prizadeti imajo trenutno nekako urejeno bivanje. Za ureditev nadomestnih gradenj zadeve, kot sem že omenil, potekajo prepočasi. Dobro je, da ljudje slabe stvari hitro pozabljamo. Vendar vsako obilnejše deževje oziroma že napoved slabega vremena v ljudeh vzbudi strah in tesnobo. Kako so ljudje zadovoljni z ukrepi države in občine, težko ocenim. Na splošno pa je zadeva takšna, da je za vsakega posameznika najpomembnejša rešitev njegovega problema. Takšen posameznik tudi težko razume, da moram jaz kot župan gledati širšo sliko, enako velja za ministre in vlado. To pomeni, da smo se najprej lotili sanacije npr. cest, ki jih uporablja večje število ljudi, in nazadnje bodo prišle na vrsto manj pomembne ceste. Vendar ljudje to zelo težko razumejo. Pri vsem skupaj pogrešam to, da država ni poenostavila zadev z interventno zakonodajo, tako na področju gradnje kot sanacije," je sklenil Klavdij Strmčnik.
