Sobota, 23. 8. 2025, 21.09
18 ur, 23 minut
Resno svarilo: tukaj so nove državljanske vojne

Tudi koncert Marka Perkovića - Thompsona 5. julija letos v Zagrebu je bil v veliki meri naperjen zoper del hrvaškega naroda, ki ne podpira vladajoče konservativne hrvaške vlade.
Nacionalizem je v porastu. A v nasprotju s preteklostjo je zdaj predvsem orožje v znotrajdružbenih kulturnih vojnah, je prepričan izraelski filozof Asaf Šaron.
V 19. in 20. stoletju je nacionalizem sprožil mednarodne konflikte, danes pa je glavno bojišče domača fronta. Sedanje "državljanske vojne" so pogosto hladne vojne. Ne bijejo se na mestnih ulicah, temveč v parlamentih, sodnih dvoranah in pred sodiščem javnega mnenja. Ne ponujajo univerzalnih receptov, kot so jih ponujali komunizem, fašizem in liberalizem, piše Asaf Šaron v članku Nove državljanske vojne, ki je objavljen v avstrijskem mediju Der Standard.
Spopadi znotraj civilizacij
Današnje državljanske vojne se vrtijo okoli narativov in identitete, je prepričan izraelski filozof. Namesto t. i. spopada civilizacij doživljamo vzporedne "spopade" znotraj samih civilizacij. In vprašanje, ki je v osnovi teh državljanskih vojn, je: Kaj je narod?
Nacionalizem v teh državljanskih vojnah deluje kot strateško orožje. Današnji nacionalistični borci ne mečejo molotovk, ampak pišejo o zgodovini in tradiciji. Uporabljajo instrumente ustavne demokracije, vendar le zato, da jo strmoglavijo od znotraj in jo podredijo potrebam naroda, kot si ga sami zamislijo.
Nasprotniki so predvsem sodržavljani
Njihovi nasprotniki so predvsem njihovi sodržavljani – tisti, ki imajo drugačno družbeno moralo, drugačno pojmovanje naroda. Današnje razkolnice potekajo znotraj naroda oziroma držav: nacionalisti proti globalistom, konservativci proti liberalcem, tradicionalisti proti sekularistom.
Asaf Šaron prihaja iz Izraela, kjer je že pred zadnjo vojno med Izraelom in Hamasom obstajalo ostro nasprotje med liberalnim in versko-konservativnim delom izraelskega naroda. Na fotografiji: protesti proti Benjaminu Netanjahuju v Tel Avivu.
Klasični nacionalizem je bil namenjen samoodločbi, osvoboditvi izpod tuje prevlade in doseganju suverenosti, poudarja Šaron. "To je vključevalo svobodo opredelitve in redefinicije lastne identitete ter poustvarjanja lastne kulture. Zaradi tega so mnogi nacionalisti v izgradnji naroda videli priložnost za ustvarjanje nove nacionalne kulture – pomislite na kemalistično Turčijo, Titovo Jugoslavijo ali sionizem."
Kaj je bistvo nacionalizma državljanske vojne?
V tem svetovnem nazoru državljani niso suvereni pri opredeljevanju lastne identitete. Namesto tega so vezani na identitete, ki so jim jih opredelile prejšnje generacije in ki so zelo selektivne. Kot meni Šaron, so te identitete ponavadi družbeno konservativne, spolno represivne, etnocentrične, tradicionalistične in maskulinistične ter naj bi utelešale "pravo voljo" ljudstva.
Tisti, ki jo zanikajo, so nezvesti, odtujeni in ne pravi člani "ljudstva". To je politična substanca nacionalizma državljanske vojne, veliko pomembnejša od populistične retorike, ki prepogosto zavzema osrednje mesto.
Zavezništvo novih nacionalizmov
Novi nacionalizem preoblikuje tudi pokrajino mednarodnih odnosov. Hladno vojno so sestavljale zavezništva držav, opredeljenih po ideoloških linijah. V obdobju po padcu Berlinskega zidu je blokovsko zavezništvo nadomestilo zavezništvo gibanj.
"Sovražniki te koalicije novih nacionalistov niso drugi narodi, temveč druge frakcije znotraj njih samih," trdi Šaron.
Ko je francosko sodišče obsodilo Marine Le Pen zaradi poneverbe, je Viktor Orban takoj tvitnil: "Je suis Marine (sl. Jaz sem Marine, op. p.)!" Tudi drugi nacionalisti so hiteli izraziti svojo solidarnost.
Kdo je sovražnik koalicije nacionalistov?
"Sovražniki te koalicije nacionalistov niso drugi narodi, temveč druge frakcije znotraj njih samih. Ta zveza ni več namenjena širjenju vplivnih območij ali gradnji vojaških koalicij, temveč bratstvu nekdanjih obstrancev, ki združujejo moči, da bi okrepili svojo moč doma. Kar jih združuje, ni skupna univerzalistična vizija, temveč prekrivajoča se politična agenda: razstaviti liberalni red," še trdi Šaron.