Sreda, 17. 9. 2025, 21.10
1 mesec, 1 teden
Temačna prerokba za Trumpa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,93
V ZDA so po umoru konservativnega političnega aktivista Charlieja Kirka spet glasnejša svarila, da državi grozi izbruh državljanske vojne med desnico in levico ali pa da ZDA drsijo v svinčeno dobo. V ZDA ne vlada negotovost samo na političnem področju: naraščajo tudi cene živil, čeprav je Donald Trump pred volitvami odločno in samozavestno obljubljal, da jih bo znižal. Zaradi ostrejše politike do priseljencev se ameriški kmetje, sicer trdna Trumpova volilna baza, soočajo s pomanjkanjem delavcev. Ta politika do priseljencev pa tudi otežuje naložbe tujih podjetij v ZDA.
"Trump je ZDA obljubil zlato dobo. Namesto tega je državo popeljal v svinčeno dobo." To so temačne besede ameriškega pisatelja Leeja Siegla po šokantnem umoru Charlieja Kirka.
Čakajo ZDA cikli maščevalnega nasilja?
"Takšne krutosti in zlobe preprosto ni mogoče dopuščati. Kirkov umor zdaj zagotavlja, da se bodo cikli maščevalnega nasilja v Ameriki stopnjevali in pospeševali. /…/ ZDA drvijo v težave," je v britanskem New Statesmanu črnogledo zapisal Siegel.
Siegel govori o svinčeni dobi, kar je namig na svinčena leta (italijansko anni di piombo) – obdobje od konca 60. do konca 80. let preteklega stoletja v Italiji, ki jih je zaznamoval tako levi kot desni politični terorizem.
"Državljanska vojna v ZDA ni več tabu"
Po Kirkovem umoru so nekateri šli še dlje in govorijo, da so se ZDA znašle v vojni. Že pred Kirkovim umorom so številni svarili, da je zaradi politične polarizacije nevarnost izbruha državljanske vojne.
Po atentatu na Kirka iz vrst ameriške desnice prihajajo trditve, da so ZDA zdaj v vojni. Na fotografiji: Trumpov oboroženi privrženec po volitvah leta 2020.
"Če se v Teksasu ustavite na bencinski črpalki, je poleg vas morda terenec z nalepko, na kateri piše: 'Če boste uničili mojo državo, vas bom ustrelil." ZDA so država z legaliziranim jurišnim orožjem, paravojaškimi skupinami in globoko razdeljeno družbo. Drastična gospodarska kriza ni gospodarski problem, temveč iskra v sodu smodnika. Ko milijoni izgubijo službo, inflacija narašča in Trump še naprej spodkopava zaupanje v institucije, medije in znanost, so to sestavine za notranji razpad. Državljanska vojna ni več tabu – je resnično tveganje," je pred meseci za švicarski medij Watson dejala nemška novinarka in poznavalka ZDA Miriam Meckel.
Ameriške težave z jajci
Mecklova je opozarjala tudi na naraščanje inflacije. Pred lanskimi novembrski predsedniškimi volitvami je Donald Trump poleg obljub o ostrejši politiki do priseljevanja volilne glasove nabiral tudi z obljubami, da bo znižal cene živil. Še posebej so bile lani v ospredju visoke cene jajc, kar je bilo posledica množičnega zakola piščancev zaradi ptičje gripe (britanski Guardian je marca letos pisal, da so morda nekateri prodajalci ptičjo gripo izkoristili kot pretvezo za višje cene).
Trump je po prihodu na oblast na stežaj odprl vrata za uvoz jajc – skorajda je šlo za moledovanje številnih držav, naj v ZDA izvažajo čim več jajc.
Slaba novica za Trumpa: višje cene hrane
Cene jajc so – potem, ko so dosegle vrh marca letos – padle, toda podatki, ki jih je objavil ameriški medij Axios (sklicuje se na statistike z ameriškega ministrstva za delo), kažejo, da so cene živil v ZDA najvišje po letu 2022. Med avgustom 2024 in avgustom 2025 so se cene hrane povečale za 3,2 odstotka, cene dostavljene hrane pa za 2,7 odstotka.
Cene hrane kljub Trumpovim predvolilnim obljubam naraščajo.
Znotraj živil so najvišji skok doživele cene mesa, perutnine, rib in jajc, in sicer kar za 5,6 odstotka. Cene sadja in zelenjave so poskočile za 1,9 odstotka, cene mleka in mlečnih izdelkov za 1,3 odstotka, cene žitnih in pekovskih izdelkov za 1,1 odstotka.
Težave ameriških kmetov
Glede na to, da imajo ameriški kmetje vse več težav, kako najti delovni silo, bodo morda cene hrane še poskočile. Prav oni pa so sicer praviloma trdna Trumpova in republikanska volilna baza. Toda Trumpova – pred volitvami obljubljena – trša politika do priseljencev in še zlasti nezakonitih priseljencev zdaj kmetom povzroča težave.
Dejstvo je, da priseljenci v ZDA predstavljajo okoli petino delovne sile, pred prihodom Trumpa na oblast pa je bil vsak dvajseti zaposleni v ZDA nezakonito. Kot piše ameriški medij Politico, zdaj kmetje v globoko republikanski Pensilvaniji vlagajo velike napore v iskanje delavcev.
Kmetje ne dobijo delavcev
V okrožju Tioga, kjer je Trump lani osvojil 75 odstotkov glasov, kmetje izgubljajo potrpljenje z obljubo Bele hiše o hitri rešitvi za kmetijske delavce. Njihovo nujno potrebo poudarjajo zgodbe, kot je o večgeneracijski mlečni farmi, ki je prodala vse svoje molznice, ker lastnik ni mogel najti delavcev, in zgodba o kmetovi objavi delovnih mest, ki ni prejela nobenega odgovora.
"Ljudje ne razumejo, da če ne dobimo več delovne sile, naše krave ne bodo pomolzene in naši pridelki ne bodo pobrani," svarijo ameriški kmetje.
"Vsa stvar je zavožena," je za Politico dejal John Painter, ki je na treh zadnjih volitvah volil Trumpa. Painter, ki vodi ekološko mlečno kmetijo v Westfieldu, trdi: "Potrebujemo ljudi, ki bodo opravljali dela, za katera so Američani preveč razvajeni."
Lahko domačini in stroji zapolnijo pomanjkanje delavcev?
Trumpova ministrica za kmetijstvo Brooke Rollins zagotavlja, da lahko ameriški delavci in stroji pomagajo zapolniti pomanjkanje delovne sile, toda to so prazne obljube za kmete, ki so postali odvisni od delovne sile priseljencev, ki pa jo je vse težje najti zaradi Trumpovega zatiranja priseljevanja.
Po statističnih podatkih ministrstva za delo se je število kmetijskih delavcev v ZDA med marcem in julijem zmanjšalo za 155 tisoč oziroma za približno 7 odstotkov. To se ujema s podatki raziskovalnega centra Pew, ki kažejo, da se je skupno število priseljenskih delavcev od januarja do julija zmanjšalo za 750 tisoč.
Težave pri privabljanju tujih naložb
Pomanjkanje delovne sile se kopiči ob trenutni gospodarski krizi za kmete, ki jo še poslabšuje krčenje izvoznih trgov, zaradi česar bi lahko imeli presežke pridelka. "Ljudje ne razumejo, da če ne dobimo več delovne sile, naše krave ne bodo pomolzene in naši pridelki ne bodo pobrani," je za Politico dejal kmet Tim Wood.
Trumpova objava po nezadovoljstvu Južne Koreje zaradi aretacije njihovih delavcev v ZDA:
"... I don’t want to frighten off or disincentivize Investment into America by outside Countries or Companies. We welcome them, we welcome their employees, & we are willing to proudly say we will learn from them, & do even better than them at their own game." - President Trump pic.twitter.com/f5hYNedmNk
— The White House (@WhiteHouse) September 14, 2025
Trumpova ostra politika do priseljencev pa ne ogroža samo kmetijstva in pridelave hrane, ampak tudi Trumpovo obljubo, kako bodo tuje države v ZDA postavile moderne tovarne, da ZDA ne bo treba več uvažati določenih visokokakovostnih izdelkov, kot so supermoderni čipi.
Šokirani Južni Korejci, ki so v ZDA gradili tovarno
Vse je zakuhala racija v ameriški zvezni državi Georgii, v kateri so ameriški organi aretirali več kot 300 delavcev iz Južne Koreje, ki so tam postavljali Hyundaievo tovarno električnih baterij, in jih zadrževali teden dni. Zaradi tega naj bi Hyundai odložil gradnjo tovarne do naslednjega leta.
Zaradi južnokorejskega odziva je celo Trump stopil korak nazaj in na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so delavci tujih podjetij, ki prihajajo v ZDA graditi tovarne in prenašati svoje znanje na ameriške delavce, dobrodošli.
