Sreda, 20. 12. 2023, 17.19
4 mesece, 1 teden
So prišli na sled skrivnostnim superbogatašem?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,81
To, da ima Nemčija socialno tržno gospodarstvo, je zgolj mit, je prepričan britanski ekonomski zgodovinar Adam Tooze.
Odkritja nemške organizacije Omrežje davčna pravičnost o nemških milijarderjih (več jih je, kot se je mislilo, in imajo precej več denarja, kot so kazali dozdajšnji izračuni) še vedno dvigajo prah. Teme o diskretnih nemških superbogataših, ki se skrivajo pred očmi javnosti in medijev, se je lotil tudi znani in vplivni britanski zgodovinar Adam Tooze.
V nemškem javnem življenju ni ekvivalenta Elonu Musku, Billu Gatesu ali Bernardu Arnaultu, piše Adam Tooze v svojem blogu na spletni platformi Substack. V javnosti se bogati izogibajo pozornosti in tako Nemčiji omogočajo, da sama sebi pripisuje harmonično socialno tržno gospodarstvo.
Dve družini imata več premoženja kot 41,5 milijona Nemcev
V resnici pa je za nemško družbo, kot za vsako drugo družbo, ki temelji na kapitalizmu, značilna velika neenakost. Dve od najbogatejših nemški družini, Beate Heister in Karl Albert mlajši (lastnika trgovske verige Aldi Süd) ter Klaus-Michael Kühne (lastnik logističnega podjetje Kühne+Nagel), imata več bogastva kot spodnja polovica nemškega prebivalstva (ta polovica šteje 41,5 milijona Nemcev).
Pri ohranjanju mita o Nemčiji kot harmoničnem socialno tržnem gospodarstvu pomaga dejstvo, da v Nemčiji ni uradnega registra bogastva. Letno nacionalno poročilo o revščini in bogastvu se ne poglablja v položaj superbogatih.
Kdo je uradno bogataš v Nemčiji
Kot bogatega opredeljuje vsakogar, ki ima neto dohodek več kot 4.200 evrov na mesec, dohodek iz kapitala v višini več kot pet tisoč evrov letno ali osebno neto premoženje v vrednost več kot pol milijona evrov. To opredeljuje skoraj deset odstotkov nemškega prebivalstva kot bogatih.
Med nemškimi milijarderji je tudi Klaus-Michael Kühne, večinski lastnik logističnega velikana Kühne+Nagel. Kühne že nekaj let živi v Švici. Forbes njegovo premoženje ocenjuje na 33,6 milijarde ameriških dolarjev (30,7 milijarde evrov). Za razliko od številnih drugih nemških milijarderjev se Kühne ne izogiba javnosti in medijem.
Ko gre za spremljanje bogastva nemške elite, so viri redki. Revija Forbes je leta 2023 preštela 117 posameznih nemških milijarderjev. Ker pa je veliko bogastvo organizirano v družinskih holdingih, je bolj smiselno, kot to počne nemška revija Manager Magazin, ki spremlja družinsko bogastvo. Revija je leta 2023 naštela 226 nemških družin z milijardnim premoženjem. Seznam pa je očitno nepopoln. In revija je sama priznala, da je bila podvržena pravnemu pritisku v zakulisju, da je izpustila več pomembnih superbogatih družin.
237 družin ima pod palcem morda dva bilijona evrov
Raziskovalca Omrežja davčna pravičnost, Julia Jirmann in Christoph Trautvetter, sta pred dnevi objavila poročilo, v katerem ponovno ocenjujeta bogastvo nemških milijarderjev. To poročilo sta uporabila nemška novinarja Julia Friedrichs in Jochen Breyer kot okostje dokumentarca Skrivni svet superbogatih – igra milijard (nem. Die geheime welt der superreichen - das milliardenspiel).
Izjemno obsežne preiskave, ki sta jih izvedla Jirmann in Trautvetter, so na seznam Manager Magazina dodale enajst družin z milijardnim premoženjem, kar pomeni, da je v Nemčiji 237 družin z milijardnim premoženjem. Preiskava je tudi dvignila oceno njihovega skupnega premoženja z 900 milijard, ki jih je prej identificirala revija Manager Magazin, na nekje med 1,4 in dva bilijona evrov.
Lobiranje nemških superbogatih družin
Kot piše Tooze, so najbogatejše nemške družine morda diskretne, vendar jim to ne preprečuje, da bi se vključile v močno lobistično dejavnost prek mreže fundacij, ki jih vodijo Fundacija za družinska podjetja (nem. Stiftung Familienunternehmen), Društvo družinska podjetja (nem. Die Familienunternehmen e. V.) in Pobuda za novo socialno tržno gospodarstvo (nem. Initiative Neue Soziale Marktwirtschaft - INSM).
Raziskava organizacije Omrežje davčna pravičnost je razkrila, da je najbogatejša nemška družina družina Boehringer & von Baumbach, ki je lastnica farmacevtskega podjetja Boehringer Ingelheim (na fotografiji je sedež podjetja). Lastniki farmacevtskega podjetja, ki se izogibajo javnosti in do zdaj niso bili uvrščeni na lestvice najbogatejših Nemcev, imajo od petdeset do sto milijard evrov premoženja.
Te skupine vztrajno promovirajo idejo o družinskem lastništvu premoženja v imenu osrednje skupine super bogatih, ki dejansko predstavljajo 0,00017 odstotka od treh milijonov malih družinskih podjetij v Nemčiji. V resnici osemnajst odstotkov največjega premoženja v Nemčiji nima več nobene povezave z določenim podjetjem.
Davčni sistem v korist milijarderjev?
Le malo več kot polovico velikih podjetij v družinski lasti dejansko vodi družinski član. V manj kot deset odstotkih teh podjetij je ženska na vodilnem položaju in v tej elitni skupini nemškega kapitalizma je samo eno vzhodnonemško družinsko podjetje.
"Nemški premoženjski lobi si močno prizadeva za politike, ki služijo njihovim interesom. In kljub retoriki o socialnem tržnem gospodarstvu jim je uspelo spremeniti davčni sistem v nemilost velike večine nemškega prebivalstva," poudarja britanski zgodovinar.
Davčne spremembe v Nemčiji
Nemški davek na premoženje je bil začasno ukinjen leta 1997. Davek od dohodkov pravnih oseb je bil znižan v letih 2001 in 2008, dodane pa so bile še druge davčne ugodnosti. Najvišja stopnja davka na dohodek v Nemčiji je bila na začetku tega stoletja večkrat znižana in uvedene so bile dodatne ugodnosti za privarčevane dividende.
V Nemčija so številna velika podjetja v popolni ali delni zasebni oziroma družinski lasti (niso javne delniške družbe), na primer trgovska veriga Aldi Süd. V Nemčiji je 237 superbogatih družin, ki imajo skupaj v lasti od 1,4 do dva bilijona evrov premoženja.
"Poleg tega so nemški bogataši prejeli strokovne pravne in računovodske nasvete za manipulacijo sistema v svojo korist. Končni rezultat je, da izjemno bogate nemške družine komajda plačajo davek na dohodek, ki ga pridobijo s svojim ogromnim bogastvom."
Nemčija bližje ZDA kot drugim evropskim državam
Če gre verjeti podatkom, je bilo nemško bogastvo po podatkih iz prejšnjega desetletja bolj koncentrirano kot v katerikoli drugi veliki evropski družbi. Glede na Ginijev koeficient sta Francija in Italija bližje nekdanji komunistični Češki kot Nemčiji. Kar zadeva Ginijev koeficient, je premoženjska neenakost Nemčije z 0,79 bližja neenakosti v ZDA (0,81–0,86) kot drugim evropskim državam.
Nemčija se lahko predstavlja kot socialno tržno gospodarstvo. V smislu prerazporeditve dohodka je ta trditev resnična. Toda v ozadju tega političnega modela je družba, ki si resnično zasluži oznako kapitalistična demokracija, je prepričan Tooze.
