Kitajci potrkali in vstopili v salone: takšni so odzivi in ali to že koga moti?

V začetku tedna smo objavili seznam avtomobilskih trgovcev v Sloveniji z največjimi zaslužki v lanskem letu. Avtomobilska industrija v Sloveniji ostaja pomemben del gospodarstva, trgovci z avtomobili pa se istočasno soočajo s številnimi spremembami na trgu. Nove zahteve s strani proizvajalcev, določanje in omejevanje dosegljivih avtomobilov, da proizvajalcu ustreza zahtevani povprečni izpust CO2 in novi agresivni kitajski tekmeci - to je le nekaj izzivov za podjetja, ki se pretežno ukvarjajo s prodajo novih avtomobilov. 

Pisali smo tudi že o letošnjem preboju nekaterih kitajskih znamk. Med prvo dvajseterico so zdaj štiri, Dongfeng kot najuspešnejša med njimi že na petnajstem mestu in na poti, da kot prva kitajska znamka v Sloveniji  proda tisoč avtomobilov letno. Prav nekatere nove kitajske znamke so svoje mesto na trgu dobile z dogovori z ustaljenimi lokalnimi avtomobilskimi trgovci, ki so prej prodajali tradicionalne znamke. Z izjemo največjih znamk je pri srednje velikih in manjših trgovcih vse bolj očiten pojav tako imenovanega “multibrandinga” - v istem prodajnem salonu so vozila lastniško nepovezanih in vsaj na papirju konkurenčnih znamk. 

CX-30 je za Mazdo v Sloveniji še vedno daleč najuspešnejši model. Foto: Aleš Črnivec Za Mazdo v Sloveniji nova kitajska imena še niso neposredni tekmec

Najbolj očiten primer “multibrandinga” v Sloveniji je znamka Mazda. Vsi njihovi trgovci namreč poleg te japonske znamke prodajajo tudi katero od drugih znamk. Med temi so večinoma prav novejše kitajske znamke, ki so v Sloveniji med prvimi začele širiti mrežo prav prek lokalnih avtomobilskih trgovcev. Primer takega pristopa, ki stavi na zaupanje lokalnih kupcev do svojega dolgoletnega trgovca, je prav Dongfeng. 

“Res je, vsi naši trgovci imajo praktično tudi že katero od teh kitajskih znamk. Kolikor pa pravijo sami, ne gre za neposredno konkurenco Mazdi oziroma so to dejansko kupci drugih znamk. Zaenkrat kitajske znamke na naš tržni položaj ne vplivajo, to pa se bo lahko spremenilo. Podobno je bilo nekoč že s korejskimi znamkami. Za zdaj torej zato, ker niso tekmec, težav ne vidimo. Drugače pa bi bilo, če bi šlo za neposrednega tekmeca za naše Mazdine kupce,” pravi Aleš Marguč, direktor podjetja Mazda Slovenija. 

Premijska notranjost nove električne mazde 6e. Njihovi trgovci poročajo, da kitajske znamke še niso njihov neposredni tekmec. Foto: Gregor Pavšič

Oplovi avtomobili so lahko pod udarom cenejših električnih križancev in športnih terencev s bencinskimi motorji.

Trgovec mora za preživeje prodati vsaj sto novih avtomobilov letno

Tudi poslovanje Margučeve ekipe je zelo optimizirano. V podjetju je namreč zaposlenih le še pet ljudi. Marguč ocenjuje, da je to še minimum za uspešno poslovanje in vodenje znamke na trgu. 

Pri trgovcih po njegovih besedah načeloma velja, da je pogoj za preživetje prodaja vsaj sto avtomobilov letno. Nekateri starejši trgovci, ki več posla ustvarijo s poprodajo kot so servisne storitve, bi lahko preživeli tudi z manjšo prodajo. Toda ker imajo trgovci v salonu več znamk, želeno prodajno kvoto lažje dosežejo. 

“Ta multibranding pa ocenjujem kot koristen tudi zato, ker prinaša večji pretok kupcev v salonu. Vanj zaidejo kupci različnih profilov in znamk, tam pa vidijo širšo ponudbo,” dodaja Marguč. 

Foto: Uroš Modlic Pri Oplu se zavedajo pomena trdnosti poslovanja trgovca, zato dodatnim znamkam ne oporekajo

Na uradu “multibrandinga” so ocitno tudi pooblaščeni trgovci tradicionalne evropske znamke Opel. Tudi v njihovih salonih opažamo kitajska imena. Lovke je tja začel širiti Dongfeng, podobno zdaj tudi znamki Jaecoo in Omoda. Če je Mazda kot precej nišna in skoraj premijska znamka za zdaj dokaj drugačna od kitajske ponudbe, se zdijo pri Oplu razlike drugačne. Kitajske znamke s cenejšimi bencinsko gnanimi športnimi terenci dejansko najbolj neposredno napadajo prav tradicionalne evropske znamke. 
 
“Trgovci se pri oblikovanju portfelja blagovnih znamk odločajo strateško – z vidika rasti, specializacije in odziva na lokalno povpraševanje. To je normalen proces v dinamični panogi, ki se hitro spreminja, kar avtomobilska vsekakor je. Za Opel tako imenovani multibranding ni nov pojav. Pri Oplu imamo že vrsto let trgovce, pravzaprav je taka večina, ki prodajajo več znamk, tudi take, ki niso nujno del istega koncerna,” so za Siol.net sporočili iz podjetja Autowallis, ki v Sloveniji uvaža znamko Opel. 

Njihov pogoj pri širitvi portfelja znamk pri posameznem trgovcu je tak, da se storitev za Oplove trgovce ne okrne. Sicer pa podpirajo širitev ponudbe pri trgovcih, ker to prinaša njihovo dolgoročno stabilnost.   

Opel ima v Sloveniji sicer deset trgovcev, od tega imajo štirje več enot po Sloveniji. Da se lahko tudi mreža pooblaščenih trgovcev klasične evropske znamke kot je Opel še vedno širi, dokazuje njihov nov trgovec iz Novega mesta.