Spotkast
Sreda, 19. 11. 2025, 4.00
7 ur, 4 minute
Premk: Raje skočim v vulkan, samo da se to neha #Spotkast
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,00
Zgodovinar in poslanec dr. Martin Premk ničesar ne olepšuje. Ko govori o drugi svetovni vojni in domačih političnih bitkah, pove neposredno: v Sloveniji imamo politike, ki namerno lažejo o drugi svetovni vojni, in politične stranke, ki zgodovino zlorabljajo samo, ko jim pride prav. Ob tem spomni na čas covida-19, ko so, kot pravi, ljudi označevali za "svinje, lenuhe in drhal", ter odkrito prizna, da je prav vzdušje tistih let vplivalo na to, da je "padel s hruške v politiko". V pogovoru poudari, da je pri povojnih grobiščih pogosto manj govora o pieteti kot o politiki: predlog, da naj bi žrtve iz Macesnove gorice v treh mesecih pokopali na Žalah, opiše kot "zlorabo teh nesrečnih žrtev v politične namene", saj so roki in lokacije nerealni, zakon pa že desetletje določa Teharje kot osrednjo kostnico.
Premk kot predsednik odbora za obrambo opozarja, da se je na področju vojske in zaščite nabralo 30 let zaostankov, vendar se zadeve premikajo, zlasti zato, ker je odbor eden redkih, kjer načeloma ni velikega nasprotovanja s strani opozicije, kar po njegovih besedah omogoča, da spremembe tečejo hitreje. Spomni, da se je modernizacija začela že pod ministrom Marjanom Šarcem, minister Borut Sajovic pa jo nadaljuje: "Zadeve gredo v pravo smer. Premikajo se, premikajo."
Premk poudarja, da sprava ni politični projekt, temveč odnos med ljudmi: "Sprava pomeni, da se ljudje med sabo spravijo." Po njegovem ne gre za izenačevanje strani druge svetovne vojne, saj so okvirji jasni, ampak za to, da sodobna politika ne bi zlorabljala zgodovine za dnevne spopade.
Premk o spravi, zgodovini in tem, kaj danes delamo narobe
Ko govori o zgodovini, Premk vztraja, da so okviri druge svetovne vojne jasni: "Ena stran je bila okupatorska, druga je bila zavezniška. To sta fakta, ki ju ne moremo spreminjati." Sprava po njegovem ni nekaj, kar lahko uzakonimo ali določimo z resolucijo, ampak odnos med ljudmi: "Sprava je to, da se ljudje med sabo spravijo."
"Vedno bom zgodovinar. To je moje delo in moj poklic. V muzej bi se z veseljem vrnil, če bi me tam potrebovali," pravi Premk.
Pri tem opozori na ravnanje dela politike, ki zgodovino uporablja predvsem za spopade: "Politike zgodovina zanima samo takrat, ko jo lahko zlorabijo." Dodaja tudi misel profesorja in slovenskega zgodovinarja Metoda Mikuža: "Prva stvar, ki se jo morate naučiti, je ločiti zgodovino od propagande." Po Premkovih besedah je to še posebej pomembno, ker "kadar nek politik govori o zgodovini, je to že znak, da je nekaj narobe".
Premk: Začuda še ne obžalujem, da sem šel v politiko
Ko govori o svoji poti v politiko, pravi, da je vanjo "padel s hruške", čeprav je skoraj prisegel v krvi, da nikoli ne bo član nobene politične stranke. Prelomnica so bila leta covida-19, ko so, kot pravi, ljudi označevali za "svinje, lenuhe in drhal" in ko je sam občutil pritisk tistega, kar imenuje covid teror. Takrat je pristal na kandidaturo, ker je želel, da se to obdobje konča.
"Če bi se ukvarjal s tem, kaj vse govorijo o meni, sploh ne bi mogel delati," pravi o političnih napadih in pritiskih. Po njegovih besedah se mora poslanec odločiti, ali bo delo opravljal ali ga bodo "pojedle" govorice, etikete in diskreditacije.
Danes, z nekajletno distanco, pravi: "Začuda še ne obžalujem, da sem sploh šel v politiko." Dodaja, da nase še vedno gleda predvsem kot na zgodovinarja in da je skušal v državnem zboru "narediti čim boljše in čim bolj pošteno, vse, kar je bilo za narediti". Po njegovih besedah so se v poslanski skupini ukvarjali z vprašanjem, "kako bomo kaj popravili, kako bomo kaj spremenili, kako bomo kaj naredili", ne pa s tem, "kako bomo kaj privatizirali, oropali".
V hribih: Nekateri ne znajo niti stopiti čez skalo
Premk veliko govori tudi o varnosti v hribih in delu gorske reševalne službe. Sam je strasten planinec in opozarja, da težava niso slovenski planinci, temveč predvsem tuji obiskovalci brez izkušenj: "Nekateri ne znajo niti stopiti čez skalo." Zaradi zlorab – tudi takih, ko ljudje kličejo reševalce, ker bi radi ujeli letalo – podpira uvedbo kazni za očitne primere malomarnosti. Hkrati ponavlja, da se nesreče lahko zgodijo vsakomur in da mora se mora gorska reševalna služba odzvati na vsak klic.
Kot predsednik odbora za obrambo poudarja, da se je v treh letih naredilo ogromno, od modernizacije do opreme. Spominja, da je bil odbor eden redkih, kjer ni bilo velikega nasprotovanja, kar je omogočilo premične projekte, ki so stali desetletja.
Mladi in zgodovina: To, kar imamo danes, ni samoumevno
Premk mlade spodbuja, naj se zgodovine dotaknejo vsaj toliko, da bodo razumeli svet, človeško družbo, od kod prihajajo in kako se je vse sploh razvilo. Ob tem opozarja, da to, kar imamo danes, ni samoumevno in da so bile številne pravice skozi zgodovino priborjene, včasih tudi krvavo.
