Sreda, 3. 9. 2025, 18.36
2 tedna, 4 dni
Temačna prerokba: ZDA drvijo v propad
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,51
Milijarder Ray Dalio je leta 2007 napovedal finančno krizo, ki je nato izbruhnila leta 2008. Zdaj že nekaj časa svari pred naraščanjem zadolževanja držav in je prepričan, da so ZDA na robu dolžniške krize. ZDA rad primerja s telesom, ki ima težave z ožiljem zaradi žilnih oblog.
ZDA drsijo proti avtokraciji v slogu 30. let prejšnjega stoletja, opozarja ameriški milijarder in vlagatelj Ray Dalio. Trdi tudi, da se drugi vlagatelji preveč bojijo predsednika Donalda Trumpa, da bi ga javno grajali.
Ray Dalio, ki je šef hedge sklada Bridgewater Associates, je za britanski medij Financial Times povedal, da velike razlike v premoženju in vrednotah ter propad zaupanja spodbujajo bolj skrajne politike v ZDA.
Dalio: Demokracije slabijo, avtokracija se krepi
Krepitev političnega populizma desnice in levice pelje v stanje nepremostljivih razlik med političnima taboroma, ki jih ni mogoče več rešiti z demokratičnim procesom. Demokracije torej slabijo, avtokratsko vodstvo pa narašča, saj si velik odstotek prebivalstva želi, da bi vladni voditelji prevzeli nadzor nad sistemom.
"Mislim, da je to, kar se dogaja zdaj, politično in družbeno, podobno temu, kar se je dogajalo po vsem svetu v obdobju 30. in 40. let prejšnjega stoletja," je dejal Dalio. Pri tem je imel v mislih tudi krepitev tako desnega kot levega radikalizma na stari celini, pri čemer je še zlasti prvi v 30. letih prišel z Adolfom Hitlerjem na oblast v Nemčiji (že prej v Italiji z Benitom Mussolinijem).
Trumpov nadzor nad zasebnimi podjetji
Državno posredovanje v zasebnem sektorju, kot je Trumpova odločitev, da prevzame desetodstotni delež v proizvajalcu čipov Intel, je bilo neke vrste močno avtokratsko vodstvo, ki je izhajalo iz želje po prevzemu nadzora nad finančnimi in gospodarskimi razmerami, je dejal Dalio.
Zaradi Trumpovih političnih in gospodarskih potez se pojavlja vse več primerjav z vzponom radikalne desnice v 30. letih prejšnjega stoletja.
Kot piše Financial Times, so Daliove graje Trumpa redkost pri finančnikih, kljub temu da med nekaterimi zasebnimi vlagatelji z Wall Streeta zaradi Trumpove politike narašča nezadovoljstvo.
Trumpova grožnja neodvisnosti ameriške centralne banke
"Opisujem le vzročno-posledične odnose, ki spodbujajo to, kar se dogaja. Mimogrede, v takih časih večina ljudi molči, ker se bojijo povračilnih ukrepov, če kritizirajo," pojasnjuje Dalio.
Dalio, ki je med najbolj znanimi vlagatelji v hedge sklade v ZDA in je Bridgewater na vrhuncu svoje moči spremenil v 150 milijard dolarjev (129 milijard evrov) vredno silo, je prav tako opozoril na grožnje neodvisnosti ameriške centralne banke (Fed), potem ko je Trump sprožil potezo brez primere, ko je odstavil enega od guvernerjev.
Slabitev zaupanja v ameriško centralno banko
Trump je na prosto mesto v upravnem odboru ameriške centralne banke pred kratkim imenoval tesnega zaveznika. Dalio je dejal, da bi politično oslabljena centralna banka, ki je pod pritiskom, da ohranja nizke obrestne mere, spodkopala zaupanje, ki ga imajo ljudje do nje.
Trump si skuša čim bolj podrediti ameriško centralno banko. Dalio svari, da bo ta, če bo podrejena politiki, izgubila zaupanje mednarodnih vlagateljev. Zaradi tega ti ne bodo več tako zelo kupovali ameriških državnih obveznic. To bo ZDA po njegovem pripeljalo v težave.
Na slabljenje ameriške centralne banke (ta brani visoko vrednost dolarja, ki privablja naložbe iz tujine v ameriške državne obveznice) so se že začeli odzivati mednarodni vlagatelji, ki svoje naložbe iz ameriških državnih obveznic preusmerjajo v zlato, pojasnjuje Dalio.
Dalio: ZDA bodo doživele dolžniški srčni napad
Dalio tudi verjame, da so dolgoletni veliki proračunski primanjkljaji in nevzdržna rast dolga ameriško gospodarstvo pripeljali na rob dolžniške krize. A je opozoril, da so za to odgovorni predsedniki obeh strank – tako republikanci kot demokrati.
Novi Trumpovi fiskalni in davčni predlogi bodo po njegovem v bližnji prihodnosti (že čez nekaj let, najpozneje čez pet let) povzročili t. i. srčni napad zaradi dolga. Pojasnil je, da Washington porabi približno sedem bilijonov dolarjev na leto (tj. sedem tisoč milijard dolarjev ali okoli šest tisoč milijard evrov), medtem ko zbere le pet bilijonov dolarjev prihodkov (tj. pet tisoč milijard dolarjev ali okoli 4.300 milijard evrov) na leto.
Bodo morale ZDA okrepiti izdajanje državnih obveznic?
To nasprotje med ameriško porabo in prihodki pelje v neravnovesje, kar bo ZDA prisililo k množičnemu izdajanju državnih obveznic ravno v času, ko vlagatelji dvomijo, ali so te obveznice primerna naložba za ohranjanje vrednosti premoženja.
Državno posredovanje v zasebnem sektorju, kot je Trumpova odločitev, da prevzame desetodstotni delež v proizvajalcu čipov Intel, je bilo neke vrste močno avtokratsko vodstvo, ki je izhajalo iz želje po prevzemu nadzora nad finančnimi in gospodarskimi razmerami, trdi Dalio.
Dalio domneva, da v tem primeru povprašanje po dolgu, tj. povpraševanje po ameriških državnih obveznicah, ne bo sledilo ponudbi. Ameriška centralna banka se bo tako v času krepitve dvomov o fiskalni verodostojnosti ZDA soočila s težko izbiro.
Dve poti, ki bi škodovali dolarju
Prva izbira bo dvig obrestnih mer, kar bo pripeljalo ZDA v dolžniško krizo, tj. v nesposobnost odplačevanja dolga, druga izbira po bo tiskanje denarja, s čimer bodo ZDA same odkupovale dolg (tj. državne obveznice), ki ga ne bodo kupili mednarodni vlagatelji. Obe poti bi škodovali dolarju, je prepričan Dalio.
Dalio v intervjuju za Financial Times ni želel Trumpovega gospodarskega modela opisati kot avtoritarnega ali socialističnega, vendar je poudaril, da vlade vse bolj prevzemajo nadzor nad tem, kar v tržnem gospodarstvu počnejo centralne banke in podjetja.
