Nedelja, 1. 6. 2025, 15.56
1 dan, 14 ur
Trumpov svet: ni prostora za Slovence
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,55
Če se bodo načrti, ki jih vsaj javno razglaša Donald Trump, dosledno in v celoti uresničili (svet, v katerem lahko velike države pogoltnejo manjše sosede, razbitje EU in gospodarska oslabitev Evrope), bo to nevaren svet za majhne države, kot je Slovenija.
Po vrnitvi v Belo hišo sta politiko Donalda Trumpa zaznamovala dva napovedana cilja: carinska vojna proti preostalemu svetu in ozemeljsko širjenje ZDA. Če bi se oba cilja uresničila, bi se Slovenci znašli v tveganem položaju.
Da bo Donald Trump sprožil carinsko vojno, je bilo znano že pred lanskimi volitvami, ker je to njegov dolgoletni cilj. Verjetno pa ni nihče pričakoval, da bo 2. aprila letos, na samooklicani dan osvoboditve, Trump sprožil pravo carinsko vojno proti preostalemu svetu.
Nevarnost Trumpove gospodarske oslabitve Evrope
Vmes je Trump že preklical številne carinske grožnje oziroma jih odložil. Pred dnevi je ameriško sodišče za mednarodno trgovino soglasno ukinilo vse tako imenovane vzajemne carine, ki jih je Trump napovedal 2. aprila, a jih je prizivno sodišče dan pozneje znova uveljavilo. Za zdaj torej ne moremo vedeti, kaj se bo na koncu izcimilo iz Trumpove carinske vojne.
Toda če bi se vsi Trumpovi načrti, ki so povezani z njegovo carinsko vojno, uresničili, bi bila to zelo slaba novica za Evropo in Slovence. Poglejmo, zakaj. Eden od glavnih Trumpovih ciljev je, da bi s carinsko vojno oslabil izvozno usmerjeno Nemčijo. Ta je največje evropsko gospodarstvo in tudi največji slovenski trgovinski partner.
Oslabitev Nemčije, torej njena deindustrializacija in prenos delovnih mest iz Nemčije v ZDA, bi imela zelo škodljive učinke tudi za slovensko gospodarstvo.
Nevaren svet, v katerem bi lahko velike države pogoltnile manjše
Drugi za Slovenijo dolgoročno škodljiv Trumpov cilj, ki pred lanskimi volitvami ni bil v ospredju njegove kampanje, pa je ozemeljsko širjenje ZDA. Trump napoveduje priključitev Kanade, Grenlandije (ta spada pod dansko suverenost) in Panamskega prekopa. Nekateri najbolj vneti Trumpovi privrženci so na družbenih omrežjih razglabljali tudi o priključitvi Mehike.
Donald Trump je po lanskih volitvah znova začel na glas govoriti o priključitvi Grenlandije, ki spada pod dansko suverenost, obenem pa dodal nove napovedi ozemeljskega širjenja ZDA: zasedbo Panamskega prekopa in priključitev 41-milijonske Kanade. Na fotografiji: Trump in kanadski premier Mark Carney v Ovalni pisarni.
Ameriški ozemeljski ekspanzionizem bi seveda zamajal mednarodna pravila, ki so bila dogovorjena po drugi svetovni vojni. Ta pravila se seveda kršijo že zdaj, med drugim jih krši ruski predsednik Vladimir Putin, ki želi priključiti Rusiji vsaj del, če ne celotne Ukrajine.
Bi bil to še svet, v katerem bi lahko Slovenija obstala?
Seveda se lahko vprašamo, kakšna bi bila dolgoročna prihodnost dvomilijonske Slovenije, če bi lahko velike sosede nekaznovano izbrisale z zemljevida dve 41-milijonski državi, Kanado in Ukrajino (toliko prebivalcev je imela ta država leta 2022).
Ali ne bi bil v spremenjenem svetu, v katerem bi gleda obstoja posameznih držav v mednarodni politiki veljalo pravilo močnejšega, obstoj majhne Slovenije lahko resno ogrožen? Še zlasti, če bi se uresničil še en cilj številnih gorečih pripadnikov gibanja Maga - razpad EU.
Nevarno hrepenenje po starih mejah
Rusko in ameriško ozemeljsko širjenje bi verjetno spodbudila velike evropske narode k lastnemu ozemeljskemu širjenju. Ne pozabimo, da številni Madžari sanjarijo o obnovitvi meja Madžarske, ki jih je imela pred Trianonsko mirovno pogodbo leta 1920.
Madžarski premier Viktor Orban se rad fotografira z zemljevidom nekdanje Ogrske pred prvo svetovno vojno, ki vključuje celotne ozemlje Slovaške ter dele Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Romunije, Srbije in Ukrajine. Avstrijska svobodnjaška stranka (FPÖ), ki jo vodi Herbert Kickl, pa si na avstrijskem Štajerskem na vse pretege skupaj z Avstrijsko ljudsko stranko (ÖVP) prizadeva, da bi uzakonila neko pesem, katere besedilo znotraj štajerskih mej vključuje tudi dele slovenskega ozemlja oz. slovensko Štajersko.
V sosednji avstrijski deželi Štajerski pa želijo svobodnjaki (FPÖ) in Avstrijska ljudska stranka (ÖVP) uzakoniti deželno himno Dachsteinlied, ki v svojem besedilu iz 19. stoletja opeva tudi ozemlja, ki so bila pred prvo svetovno vojno del habsburške Štajerske, torej tudi ozemlje s Slovenci poseljene spodnje oziroma slovenske Štajerske. Gre torej za očitno hrepenenje po starih mejah.
Evropa velikih narodov v času fašizma
Kakšna bi bila lahko Evropa, če bi bila to le Evropa velikih evropskih narodov in velikih evropskih držav, lahko vidimo, če se ozremo v zgodovino, in sicer v čas fašizma. Fašistična Evropa je bila zamišljena kot Evropa velikih narodov, kjer ne bi bilo prostora za številne majhne evropske narode, še zlasti ne za slovanske.
Slovenci smo bili v tej fašistični Evropi obsojeni na izbris. Spomladi 1941 smo bili namreč razdeljeni med štiri sosednje države, in če fašistični tabor v drugi svetovni vojni ne bi bil poražen, bi takšno stanje ostalo trajno. Ne bi bilo slovenske države, ki je leta 1991 dosegla neodvisnost in samostojnost. Slovenska država je bila mogoča samo po porazu fašističnih načrtov o preoblikovanju Evrope v Evropo velikih narodov.
