Ponedeljek, 10. 8. 2020, 4.00
4 leta, 2 meseca
Mogočna evropska država, ki so jo izbrisali z obličja Zemlje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,40
6
V začetku 14. stoletja je središče Nemškega viteškega reda postal grad Marienburg (poljsko Malbork), ki leži južno od mesta Gdansk. Grad, ki je bil med drugo svetovno vojno zelo poškodovan, je menda glede na površino največji na svetu. Od leta 1454 je bilo središče tevtonskih vitezov v mestu Königsberg (današnji Kaliningrad).
Na začetku je bila Prusija država, ki so jo ustanovili bojeviti menihi Nemškega viteškega reda. V 18. stoletju je bila najbolj militarizirana država v Evropi, z evropskega zemljevida pa je izginila s propadom Hitlerjeve Nemčije.
"Pruska država, ki je bila od svojega začetka nosilec militarizma in reakcije v Nemčiji, je dejansko prenehala obstajati. Na podlagi interesa po ohranitvi miru in varnosti ljudi ter želje po zagotovitvi obnove političnega življenja na demokratičnem temelju nadzorni svet sprejme naslednji sklep: (…) Pruska država skupaj z osrednjo vlado in vsemi uradi se odpravi. (…) Ozemlja, ki so bila del pruske države, bodo dobila status zveznih dežel ali pa bodo vključene v zvezne dežele…"
To je bil del zakona, ki ga je Zavezniški nadzorni svet (v njem so bili predstavniki ZDA, Sovjetske zveze, Velike Britanije in Francije) sprejel februarja 1947 in s katerim so tudi pravno z evropskega zemljevida izbrisali nekdaj mogočno prusko državo.
Križarska vojna zoper poganske Pruse
Poraz nacistične Nemčije je pomenil konec zgodbe, ki se je začela davnega leta 1230. Takrat je Nemški viteški red, ki je bil ustanovljen leta 1192 v Sveti deželi, začel križarsko vojno zoper poganske Pruse, ki so živeli med rekama Visla in Nemen in so s plenjenjem ogrožali poljsko Mazovijo.
Stari Prusi so bili baltski narod, ki je govoril jezik soroden litovščini in latvijščini. Tevtonski vitezi, katerih zaščitni znak je bil črn križ na belih ogrinjalih, so zasedli Prusijo in jo pokristjanili. Zadnji pruska poganska vstaja je bila zadušena leta 1295.
Meniška država ob Baltskem morju
A po zmagi nad Prusi se Nemški viteški red ni umaknil, ampak je v osvojeni Prusiji ustanovil lastno meniško državo, ki jo je vodil veliki mojster reda. V Prusijo so začeli prihajati nemški priseljenci (pa tudi poljski na jug in litovski na vzhod dežele), veliko starih Prusov pa je skupaj s krščanstvom prevzelo tudi nemški jezik. Stara pruščina je izumrla v 18. stoletju.
Leta 1410 je poljsko-litovska vojska v bitki pri Tannenbergu oziroma bitki pri Grünwaldu uničujoče premagala Nemški viteški red. Po litovsko se Grünwaldu, to je Zelenemu gozdu, reče Žalgiris. V čast tej zmagi se med drugim Žalgiris imenuje najbolj znani litovski košarkarski klub. Leta 1914 je bila na začetku prve svetovne vojne v bližini Tannenberga spet velika bitka, tokrat med nemško in rusko vojsko. Za razliko od leta 1410 so bili Nemci tokrat zmagoviti.
Nemški viteški red je utrjeval in širil svojo moč (razširil se je tudi na ozemlje današnje Latvije in Estonije), dokler ni združena vojska Poljakov in Litovcev leta 1410 v bitki pri Tannenbergu porazila tevtonske viteze. Zahodni del Prusije (mesto Gdansk in ozemlje južno od njega) je prišlo pod poljsko neposredno oblast, Vzhodna Prusija pa je morala priznati nadoblast Poljske-Litve.
Razpustitev Nemškega viteškega reda v Prusiji
Do velike spremembe je prišlo v času protestantizma. Zadnji veliki mojster reda Albrecht von Hohenzollern se je spreobrnil v luteranstvo in razpustil Nemški viteški red v Vzhodni Prusiji, ki jo je spremenil v posvetni fevd kraljevine Poljske. Albrecht, ki je imel svoj sedež v vzhodnopruskem mestu Königsberg, se je tudi povezal s svojimi sorodniki, ki so v Berlinu vladali Brandenburgu.
Od leta 1618 naprej je isti vladar nosil naslov brandeburškega volilnega kneza in vojvode Prusije, kar je bil začetek dežele Brandenburg-Prusija. Prestolnica te dežele je bil najprej Königsberg, od leta 1701 pa Berlin. To je bila dokaj versko strpna dežela, ki je med drugim odprla svoje meje za francoske kalviniste, hugenote. V Prusiji je tudi vladal učinkovit državni aparat.
Vojska, ki ima svojo državo
Učinkovita uprave je pruskim vladarjem omogočila, da so vzdrževali stalno vojsko nesorazmerne velikosti. V razmerju med poklicnimi vojaki in prebivalstvom je bila Prusija 30-krat bolj učinkovita od sosednje Poljske-Litve. Za svojo vojsko je Prusija dajala kar tri četrtine svojega državnega proračuna. Zato ne preseneča na pol šaljivi opis Prusije iz 18. stoletja, da imajo države svojo vojsko, samo v Prusiji pa ima vojska svojo državo.
Sorazmerno majhna Prusija je imela v 18. stoletju eno od največjih vojska v Evropi. Glede na število vojakov na prebivalca je bila najbolj militarizirana država v Evropi. Zaščitni znak pruske pehote je bil tako imenovani pruski korak. Ta paradni korak, ki ga je nemška vojska uporabljala vse do poraza v drugi svetovni vojni, so prevzele številne druge vojske po svetu, tudi sovjetska Rdeča armada.
Z napadalno politiko in spretno diplomacijo se je Prusija v 18. stoletju zelo povečala. Leta 1740 je Prusija, ki je bila od leta 1701 kraljevina, napadla bogato Šlezijo, ki je bila del Habsburške monarhije in na koncu leta 1763 dobila večino te dežele. Habsburški poraz v vojni z malo, a učinkovito in sodobno Prusijo je habsburško vladarico Marijo Terezijo prisilil v reformo Avstrije. Te reforme so imele velik vpliv tudi na zgodovino slovenskega naroda.
Razkosanje Poljske
V 18. stoletju je Prusija skupaj z Avstrijo in Rusijo sodelovala pri postopnem razkosanju nekdaj mogočne Poljske. Prusija je tako dobila Zahodno Prusijo ter tako povezala Vzhodno Prusijo s preostalimi deli pruskega kraljestva.
V času Napoleonskih vojn je Prusija leta 1806 doživela hud poraz s Francozi, a je bila na koncu na zmagovalni strani. Na Dunajskem kongresu leta 1815 je dobila Saško in razširila svoje ozemlje na zahodu Nemčije. Tako je popolnoma prevzela nadzor nad s premogom bogatim Porurjem, kjer je prve kose ozemlja dobila že v 17. stoletju. Porurje je bil eden od temeljev pruske industrializacije.
Pruski železni kancler
Omenili smo že vojne med luteransko Prusijo in katoliško Avstrijo za Šlezijo. V 19. stoletju se je spor med njima za prevlado na območju Nemške zveze samo še poglobil. Leta 1866 je Prusija, kjer je imel oblast v rokah železni kancler Otto von Bismarck, porazila avstrijsko vojsko v bitki pri Kraljevem Gradcu. Poraz je Avstrijo leta 1867 prisilil v kompromis z Madžari in ustanovitev Avstro-Ogrske.
Prusija je bila z železnim kanclerjem Ottom von Bismarckom na čelu združitve razdrobljenih nemških držav v nemško nacionalno državo. Ta cilj je dosegla leta 1871 z zmago nad Francijo. V Versaillesu v zrcalni dvorani je bil pruski kralj Viljem I. oklican za nemškega cesarja.
Še prej, leta 1864, je Prusija napadla Dansko in si priključila celotno sporno deželo Schleswig. Na koncu pa je Prusija skupaj s svojimi nemškimi zaveznicami v letih 1870-1871 porazila Francijo. V Versaillesu so pruskega kralja Viljem I. oklicali za nemškega cesarja. Nemčija, brez Avstrije, je bila dokončno združena v nemško nacionalno državo, v kateri je imela glavno besedo Prusija.
Vzhodna Prusija kot trdnjava NSDAP
Ta združena Nemčija pa je bila poražena v prvi svetovni vojni. Večina ozemelj, ki jih je Nemčija izgubila po prvi svetovni vojni, so pripadali kraljevini Prusiji. Med drugim so Nemci izgubili Gdansk, ki je postal svobodno mesto in večino Zahodne Prusije, ki jo je dobila novoustanovljena poljska država. Vzhodna Prusija je bila tako spet ozemeljsko ločena od preostale Nemčije.
Vzhodna Prusija je v 30. letih prejšnjega stoletja postala eno od največjih oporišč Hitlerjeve stranke NSDAP. Nacisti so tako na volitvah marca 1933 dobili v Vzhodni Prusiji skoraj 60 odstotkov glasov, precej več od povprečja NSDAP v celotni Nemčiji.
Beg Nemcev iz Prusije
Hitlerjeva zmaga nad Poljsko leta 1939 je Vzhodno Prusijo spet ozemeljsko povezala s preostalo Nemčijo. Toda čez nekaj let se je vojna sreča obrnila in proti Prusiji so prodirale enote sovjetske Rdeče armade. V strahu pred sovjetsko vojsko so številni Nemci iz Prusije zbežali proti zahodu. Številni so utonili v mrzlem Baltiku, ko so ladje z begunci potopili zavezniki.
V Nemčiji ima nekaj nogometnih klubov ime Preussen ali Preußen (Prusija po nemško). Številni nemški nogometni klubi se tudi imenujejo Borussia, kar je latinsko ime za Prusijo. Najbolj uspešna Borussia je trenutno Borussia Dortmund.
Preostalo nemško prebivalstvo je bilo iz Vzhodne Prusije, pa tudi iz drugih delov Nemčije, kot sta Zahodna Prusija, Pomorjansko in Šlezija (vse tri dežele so bile nekdaj del kraljevine Prusije), izgnano po koncu vojne. Zahodno Prusijo je dobila Poljska, Vzhodna Prusija pa je bila razdeljena med Poljsko in Sovjetsko zvezo.
Vzhodna Prusija postane slovanska
Sovjeti so v svoj del Vzhodne Prusije naselili rusko, ukrajinsko in belorusko prebivalstvo ter preimenovali vsa nemška krajevna imena v ruska. Vzhodnopruska prestolnica Königsberg je tako postala Kaliningrad. Ime je dobila po sovjetskem politiku Mihailu Kalininu.
Z zgoraj omenjenim zakonom iz leta 1947 pa je bila na koncu na smetišče zgodovine poslana celotna Prusija. Vse ustanove, ki so imele ime po Prusiji, so se morale preimenovati.
Video o vzponu in propadu Prusije:
Prusija na nogometnih zelenicah
A ime Prusije ni popolnoma izginilo. Kar nekaj nemških nogometnih klubov nosi ime Borussia, kar je latinsko ime za Prusijo, med drugim Borussia Dortmund iz nekdaj pruskega Porurja. Ko se na nogometnih zelenicah spopadeta dortmundska Borussia in münchenski Bayern, bi lahko to poslovenili tudi kot tekmo med Prusijo in Bavarsko. Tudi črno-beli dresi nemške nogometne reprezentance temeljijo na barvah pruske zastave.
6