Nedelja, 18. 5. 2025, 16.36
46 minut
Ni bilo prostora za Slovence
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,72
Zemljevid nemškega rajha in nemških osvojitev. S črno je pobarvano tudi ozemlje Hitlerjevih zaveznic.
Te dni mineva 80 let od konca druge svetovne vojne v Evropi. Nacistična Nemčija je bila poražena, že prej, septembra 1943, je kapitulirala fašistična Italija. S tem je bilo tudi konec poskusa fašistične preureditve Evrope, v kateri so bili nekateri narodi, med drugim tudi Slovenci, zapisani pogubi. V fašistični Evropi za slovenski narod ne bi bilo prostora.
Fašistična Evropa ne bi bila Evropa, v kateri bi imeli majhni narodi enakopraven položaj z velikimi evropskimi narodi. Nemški nacistični voditelj Adolf Hitler je želel na stari celini ustvariti hierarhijo narodov, kjer bi bil na vrhu seveda nemški narod.
Načrti o uničenju številnih narodov
Številni narodi – evropski Judje in številni slovanski narodi – bi bili v tej Hitlerjevi Evropi zapisani uničenju. Nad Judi so nacisti izvedli holokavst, pogubne načrte je imel Hitler tudi s slovanskimi narodi, ki so bili v napoto njegovemu širjenju nemškega gospostva na vzhod Evrope.
Že leta 1939 je Nemčija, ki je pred tem razkosala Češkoslovaško, skupaj s Sovjetsko zvezo izbrisala z zemljevida Poljsko. Ko je leta 1941 Hitler napadel Sovjetsko zvezo, pa je njegov prvotni načrt predvideval izgone in iztrebljenje (s pomočjo lakote) na desetine milijonov vzhodnih Slovanov.
Razčetverjenje slovenskega ozemlja po prvi svetovni vojni
Niti Slovenci v Hitlerjevih načrtih nismo imeli prostora. Že po prvi svetovni vojni je bilo slovensko narodno ozemlje, ki je bil prej del Habsburške monarhije, razbito na štiri države: kraljevino SHS (pozneje preimenovana v Jugoslavijo), kjer smo imeli Slovenci še najboljši položaj, Italijo, Avstrijo in Madžarsko.
Adolf Hitler in Benito Mussolini sta si spomladi 1941 razdelila Slovenijo, del pa prepustila tudi Madžarom in ustaški NDH.
Po fašističnem prevzemu oblasti se je na Primorskem začelo načrtno in nasilno poitalijančevanje oziroma raznarodovanje Slovencev. Tudi v Avstriji se je politika do Slovencev še bolj zaostrila, ko je Avstrija leta 1938 postala del Hitlerjevega rajha.
Hitlerjevo razkosanje slovenskega ozemlja
Ko je Hitler z zavezniki aprila 1941 napadel in zasedel Jugoslavijo, je bilo slovensko ozemlje, ki je bilo prej del kraljevine Jugoslavije, znova razkosano na štiri dele.
Gorenjska, Štajerska in Posavje so prišli pod Nemčijo. Dolenjsko, Belo krajino, Notranjsko in Ljubljano so si prigrabili Italijani – to ozemlje je dobilo ime Ljubljanska pokrajina. Prekmurje je dobila Madžarska. Košček slovenskega ozemlja (pet vasi južno od Brežic) je Nemčija odstopila ustaški Neodvisni državi Hrvaška (NDH).
Nemški poskus čimprejšnjega uničenja slovenskega naroda
Cilj vseh štirih okupatorjev je bilo raznarodovanje Slovencev. Italijani so si ta cilj zastavili bolj dolgoročno, Nemci pa so ihtavo in radikalno poskušali to doseči čim prej.
Hitlerjeva Nemčija je hotela čim prej ponemčiti Slovence na območju, ki ga je okupirala. Del Slovencev pa je izgnala, in sicer na Hrvaško ali v Srbijo, pa tudi v druge dele nemškega rajha. Na fotografiji: slovenski izgnanci na mariborski železniški postaji.
Del Slovencev, zlasti iz Posavja in tiste, ki so jih Nemci šteli kot najbolj narodno zavedne in politično moteče, so tako začeli izganjati (zlasti v NDH in Srbijo), na njihove domove pa naseljevati Nemce. Tiste Slovence, ki jih ne bi izgnali, pa bi načrtno in prisilno ponemčili. Ta politika je seveda podžgala slovenski partizanski upor.
Hitlerjeva Evropa brez Slovencev
V primeru, da bi v drugi svetovni vojni zmagala Nemčija s svojimi zaveznicami, bi bil slovenski narod dobesedno izbrisan z obličja Zemlje. V Evropi, kot si jo je leta 1941 zamislil Hitler, Slovenci kot narod ne bi imeli pravice do obstoja.
Ko je po porazih v severni Afriki in na ruski fronti ter po kapitulaciji Italije Nemcem tekla voda v grlo (Hitlerjevemu taboru je preprosto začelo primanjkovati vojaške sile), so nacisti taktično omehčali svoj odnos do Slovencev.
Partizanski upor in pomik meje proti zahodu
Na Gorenjskem ter na slovenskem ozemlju, ki ga je prej nadzirala fašistična Italija, so vzpostavili sodelovanje s protikomunistično usmerjenimi Slovenci, da bi jih uporabili za boj proti partizanom.
Po koncu druge svetovne vojne se je meja med Slovenijo in Italijo pomaknila bolj proti zahodu. Tekla je približno po črti, do katere so prišle partizanske enote. Na fotografiji: partizani v Idriji, ki je bila pred drugo svetovno vojno del Italije.
Ker so slovenski partizani in jugoslovanska vojska uspeli maja 1945 še pred prihodom zahodnih zaveznikov osvoboditi velik del ozemlja, ki je bil po prvi svetovni vojni del Italije, se je slovenska meja po drugi svetovni vojni premaknila proti zahodu.
Slovenski dostop do morja
Slovencem je na koncu uspelo (leta 1954 z Londonskim sporazumom) dobiti tudi dostop do morja, je pa zunaj Slovenije ostal del najbolj zahodnega slovenskega narodnega ozemlja, vključno s Trstom in Gorico, ki sta že tedaj imeli italijansko večino.
