Petek, 13. 5. 2022, 22.22
2 leti, 7 mesecev
To je velik udarec, ki ga je Slovenija zadala vplivu Rusije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,78
16
V Sloveniji se je poučevanje angleškega jezika v šolah začelo po drugi svetovni vojni.
Po drugi svetovni vojni je v Sloveniji, tako kot v drugih delih tedanje socialistične Jugoslavije, glavni tuji jezik postala ruščina. Že v nekaj letih pa je na njeno mesto v Sloveniji stopila angleščina.
Ko so se po prvi svetovni na mirovnih pogajanjih oziroma na pogovorih o novih mejah na stari celini srečali slovenski in britanski predstavniki, so naleteli na jezikovno zadrego. Slovenci niso obvladali angleškega jezika, Britanci pa ne slovenskega.
Slovensko-britansko sporazumevanje v latinščini
Sporazumevanje ni bilo mogoče niti v nemščini. Slovenci so jo obvladali, ker je bila glavni jezik Habsburške monarhije, Britanci pa ne. Na koncu je bil jezik, v katerem so se britanski diplomati in slovenski predstavniki lahko sporazumevali, latinščina, že več kot tisočletje mrtvi jezik, ki je bil od srednjega veka pa vse do 20. stoletja jezik zahodnih učenjakov.
Pohod angleščine v socialistični Sloveniji
Slovenci smo se z angleščino začeli množičneje zbliževati šele po drugi svetovni vojni, v socialistični Sloveniji, ko je v šolskem letu 1945–1946 angleščina prvič postala šolski predmet v slovenskih šolah.
Angleščina po razpadu Sovjetske zveze izpodriva ruščino tudi v državah, ki so bila stoletja pod moskovsko nadoblastjo:
Angleščina je bila najprej uvedena kot drugi tuji jezik (poleg francoščine in nemščine) samo v štiri razrede višje gimnazije (starost 15–19 let), leta 1950 še v nižje gimnazije (starost 11–15 let), najverjetneje pa tudi v višje razrede osnovnih šol.
Vzpon sovjetskega in ruskega vpliva v Jugoslaviji
Prvi tuji jezik v Sloveniji in vsej tedanji Jugoslaviji je bila po drugi svetovni vojni ruščina – tudi oziroma predvsem zaradi ideoloških in političnih razlogov. Poleg tega so se takrat v jugoslovanskih kinodvoranah vrteli sovjetski filmi, iz Sovjetske zveze je bil tudi uvožen dedek Mraz.
Tako je tudi v slovenskih gimnazijah ruščina postala obvezen predmet, in to vseh osem let. V šolskem letu 1948–1949 so ruščino vpeljali tudi v višje razrede osnovnih šol in jo začeli učiti v petem razredu.
Razkol med Titom in Stalinom
Razkol med Titovo Jugoslavijo in Stalinovo Sovjetsko zvezo leta 1948 je seveda vplival tudi na položaj angleščine in ruščine. Jugoslavija se je morala obrniti bolj proti Zahodu, kar je krepilo vpliv angleščine in zmanjševalo vpliv ruščine. Ta v Sloveniji sčasoma ni več bila obvezni predmet v osnovnih šolah, ampak jo je nadomestila angleščina.
Zaradi razkola med Stalinom in Titom je Jugoslavija morala iskati zaveznike na Zahodu:
Vpliv angleškega jezika se je seveda širil tudi s hollywoodskimi in drugimi angleško govorečimi filmi (ki jih v Sloveniji in vsej Jugoslaviji niso sinhronizirali), pa tudi s sodobno zahodno glasbo.
Približevanje Slovencev angleško govorečemu svetu
Slovenci smo se tako po drugi svetovni vojni vse bolj zbliževali z angleško govorečim zahodnim svetom. Kulturno približevanje rusko govoreči Sovjetski zvezi oziroma Rusiji, ki se je začelo v prvih letih po drugi svetovni vojni, pa se je prekinilo.
Po padcu železne zavese in Berlinskega zidu je bilo znanje angleščine zelo velika primerjalna slovenska prednost pred nekdanjimi socialističnimi vzhodnoevropskimi državami, kjer je bil do zloma socializma glavni tuji jezik seveda ruščina. A to prednost pred drugimi tranzicijskimi državami je Slovenija sčasoma izgubila oziroma se je ta zmanjševala.
Viri za podatke o poučevanju angleščine in ruščine v Sloveniji:
Janez Skela, Razvojni tokovi poučevanja in učenja angleščine v Sloveniji kot alegorija Guliverjevih potovanj v deželo velikanov in palčkov.
Janja Urbas, Vloga in pomen učenja ruščine v slovenski družbi in izobraževanju.
Fedora Umek, Od metodskih načel do njihove realizacije v naših učbenikih za angleški jezik, 1988.
16