Sreda, 7. 1. 2026, 20.27
15 ur, 30 minut
Trumpove grožnje o prevzemu Grenlandije najresnejše do zdaj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,68
Grenlandija je najredkeje poseljeno območje na svetu. Večina od 57 tisoč prebivalcev živi v prestolnici Nuuk.
Ko je Donald Trump v svojem prvem predsedniškem mandatu prvič javno omenil možnost, da bi ZDA preprosto kupile Grenlandijo, je njegova ideja naletela na posmeh in ostro zavrnitev tako v Köbenhavnu kot v grenlandski prestolnici Nuuk. Danes, več let pozneje, se njegove grožnje o prevzemu vračajo v povsem drugačnem kontekstu – brez ironije, z resnejšimi političnimi apetiti in z občutno večjo geopolitično težo. Tokrat ne gre več zgolj za provokativne izjave, temveč za premišljeno razpravo znotraj ameriške administracije o tem, da bi ZDA lahko dolgoročno pridobile odločilen vpliv nad Grenlandijo.
Grenlandija je največji otok na svetu, a ima manj prebivalcev kot vsa slovenska mesta razen Ljubljane in Maribora. Šteje le okoli 57 tisoč prebivalcev, večina jih živi v glavnem in največjem mestu Nuuk. Prav ta demografska majhnost je dolgo zakrivala strateško vrednost otoka, ki leži na stičišču Severne Amerike, Evrope in Arktike ter nadzoruje zračne in pomorske poti. To zaradi taljenja ledu postajajo vse pomembnejše. V času nove hladne vojne med ZDA, Rusijo in Kitajsko je postala Arktika osrednje prizorišče globalnega rivalstva.
Grenlandija je avtonomna država, ki ozemeljsko pripada Kraljevini Danski. Ima svojo vlado in demokratično izvoljeni parlament, med tem ko je vodja države danski kralj. Ni del EU in Schengenskega prostora.
Po ameriškem posredovanju v Venezueli grožnje vse resnejše
Že konec lanskega leta je ameriški predsednik Donald Trump v okviru prizadevanj, da Grenlandija postane del ZDA, imenoval posebnega odposlanca za Grenlandijo Jeffa Landryja. Za dodatno skrb je poskrbelo še drzno posredovanje ZDA v Venezueli, med katerim so zajeli predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo.
Grenlandija je predmet vroče in obsežne mednarodne razprave dodatno postala v ponedeljek, potem ko je namestnik šefa kabineta Bele hiše Stephen Miller za CNN dejal, da je uradno stališče vlade ZDA, da bi morala Grenlandija postati del ZDA. Še prej je njegova žena Katie Mille na družbenih omrežjih objavila sliko Grenlandije v barvah ameriške zastave ter pripisala napoved "Kmalu".
Trump zamisel o prevzemu Grenlandije ponavlja od prevzema položaja, čeprav prebivalci danskega avtonomnega ozemlja po vseh anketah nočejo postati del ZDA. "Grenlandija ima zelo malo ljudi, za katere bomo poskrbeli in jih bomo cenili, vendar pa Grenlandijo potrebujemo zaradi nacionalne varnosti," je v intervjuju za ameriško televizijo NBC maja lani dejal Trump. Že takrat ni izključil morebitne uporabe sile za prisvojitev, grožnje z vojaškim posredovanjem pa je do zdaj le stopnjeval.
Vojaška baza s protiraketno obrambo pred napadi iz Rusije
Ameriška vojska je na Grenlandiji prisotna od leta 1951 dalje. Vojaško oporišče Pituffik na severozahodni obali ima ključno vlogo v ameriškem sistemu zgodnjega opozarjanja pred raketnimi napadi in pri nadzoru vesolja. Služi kot strateška lokacija za zračni in podmorniški nadzor okrog severnega tečaja in je del infrastrukture protiraketne obrambe pred napadi iz Rusije. V oporišču je stacioniranih okoli 200 pripadnikov ameriških vojaških sil, v obdobju hladne vojne jih je bilo šest tisoč. Trumpovi svetovalci zato poudarjajo, da je Grenlandija že danes nepogrešljiv del ameriške varnostne arhitekture – le da je formalno še vedno del Danske. Prav ta razkorak med dejanskim in pravnim stanjem je v Washingtonu sprožil razmislek, ali bi bilo mogoče razmerje preoblikovati v nekaj trajnejšega in za ZDA ugodnejšega.
Bruseljski spletni portal Politico se je pogovarjal z uradniki EU, poznavalci zveze Nato, obrambnimi strokovnjaki in diplomati, da bi ugotovil, kako bi se lahko odvil ameriški scenarij prevzema tega strateško pomembnega arktičnega otoka, bogatega z zalogami surovin in redkih kovin.
"Lahko bi šlo za pet helikopterjev ... ne bi potreboval veliko vojakov," je med drugim dejal danski politik, ki je želel ostati neimenovan. "Grenlandci ne bi mogli storiti ničesar," je opozoril za Politico.
Več načinov priključitve
Politico razkriva štiri scenarije, kako bi Trump lahko uresničil svoj ambiciozni načrt in Grenlandijo postavil pod ameriški vpliv.
Po prvem subtilnem scenariju bi ZDA spodbujale grenlandska gibanja za neodvisnost otoka. Trumpova ekipa bi lahko uporabila taktike od financiranja lokalnih iniciativ do vplivanja prek družbenih omrežij. Vse s ciljem prepričati Grenlandce, da je prihodnost brez Danske svetlejša. Za pridobitev neodvisnosti bi morali Grenlandci glasovati na referendumu in se nato pogajati o sporazumu, ki bi ga morala odobriti tako Nuuk kot Köbenhavn. V lanski javnomnenjski anketi je 56 odstotkov Grenlandcev dejalo, da bi glasovali za neodvisnost, 28 odstotkov je temu nasprotovalo. Američani naj bi po poročanju danskih medijev že izvajali tajne operacije vplivanja na Grenlandijo, danska varnostna in obveščevalna služba pa je opozorila, da je ozemlje "tarča različnih vrst kampanj vplivanja".
Drugi scenarij bi temeljil na predpostavki, da bi bila prizadevanja za izvedbo referenduma o neodvisnosti Grenlandije uspešna in da bi prebivalci ozemlja glasovali za odcepitev od Danske. Ko bi Grenlandija postala samostojna, bi sledil "sladki dogovor". Trump bi Grenlandiji ponudil možnost, da postane ameriška zvezna država ali pa bi z ZDA sklenila poseben sporazum, podoben tistim, ki jih ZDA že imajo z otoškimi državami v Tihem oceanu. Takšna ureditev bi Washingtonu zagotovila dostop do strateških vojaških baz, Grenlandiji pa varnost in finančno podporo.
Tretji scenarij predvideva diplomatsko kupčijo z EU. ZDA bi lahko v zameno za podporo grenlandskemu projektu okrepile varnostne zaveze Ukrajini ali ponudile druge koncesije, ki bi pomirile zaveznike v Natu. To bi Trumpu omogočilo, da obide evropski odpor.
Če bi vsi predhodni scenariji propadli, bi Trumpu ostala še četrta možnost – uporaba vojaške sile. Politico opozarja, da bi bila hitra zasedba Grenlandije tehnično izvedljiva. Otok ima minimalne obrambne zmogljivosti, medtem ko ZDA že upravljajo strateško bazo Pituffik. Po ocenah bi nekaj sto vojakov in helikopterjev zadostovalo za prevzem nadzora nad Nuukom v manj kot pol ure. Takšen korak bi sicer pomenil razpad Nata in geopolitični šok brez primere, a v Trumpovi politiki ni nič nemogoče, še sklene Politico.
Grenlandija ni naprodaj
Danska je na Trumpove imperialistične signale odločno reagirala. Vlada v Köbenhavnu vztraja, da Grenlandija ni naprodaj in da lahko o svoji prihodnosti odloča izključno grenlandsko ljudstvo. Podobno jasno so se odzvale tudi oblasti v Nuuku, kjer poudarjajo, da Grenlandija ni predmet trgovine med velikimi silami. Evropski zavezniki ZDA so ob tem izrazili zaskrbljenost, saj bi vsak poskus prisilnega preoblikovanja statusa otoka odprl nevarno vprašanje, ali so zaveze o spoštovanju suverenosti v Zahodnem svetu še vedno samoumevne.
V ozadju vsega pa ostaja širša slika. Grenlandija ni le kos ledu, temveč potencialni rudnik redkih zemelj, ključnih za zeleno in digitalno preobrazbo, ter strateška točka v boju za nadzor nad Arktiko. Trumpovo zanimanje zanjo je zato del širše vizije sveta, v katerem velike sile ponovno neposredno tekmujejo za ozemlje, vpliv in vire.
Vprašanje, ki ostaja odprto, ni več, ali si ZDA Grenlandije želijo – to je jasno. Ključno vprašanje je, kako daleč je ameriški predsednik pripravljen iti in ali bo pri tem prestopil mejo, ki ločuje agresivno diplomacijo od odkritega spodkopavanja mednarodnega reda. Grenlandija bi tako lahko postala ne le simbol arktičnega rivalstva, temveč tudi lakmusov papir prihodnjih odnosov med ZDA in njihovimi najbližjimi zavezniki.
