Trump: Venezuela bo z denarjem od prodaje nafte kupovala izključno ameriške proizvode

11.00 V EU obžalujejo umik ZDA iz konvencije ZN o podnebnih spremembah

Umik ZDA iz Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC) je obžalovanja vredno, je sporočil evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra. Ob tem je zagotovil, da se bo EU skupaj z drugimi državami še naprej borila proti podnebnim spremembam, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Wopke Hoekstra Foto: Reuters "Odločitev največjega svetovnega gospodarstva in drugega največjega onesnaževalca, da se umakne iz tega sporazuma, je obžalovanja vredna," je danes v objavi na družbenem omrežju Linkedinu zapisal Hoekstra.

EU bo po njegovih besedah še naprej podpirala mednarodne raziskave in nadaljevala s sodelovanjem na področju podnebja.

Podpredsednica Evropske komisije, pristojna za čist, pravičen in konkurenčen prehod, Teresa Ribera je administraciji predsednika ZDA Donalda Trumpa očitala, da ji ni mar za okolje, zdravje ali trpljenje ljudi.

"Mir, pravica in sodelovanje ali blaginja niso med njenimi prednostnimi nalogami," je Ribera zapisala na družbenem omrežju Bluesky.

9.25 Več tisoč ljudi v Venezueli zahtevalo izpustitev Madura

V Venezueli se je več tisoč ljudi v sredo udeležilo protestnih shodov, na katerih so zahtevali izpustitev predsednika Nicolasa Madura, ki so ga ZDA zajele med sobotnim napadom na prestolnico Caracas. Začasna venezuelska predsednica Delcy Rodriguez je medtem sporočila, da je napad ameriških sil pustil "madež na odnosih med državama".

Privrženci vlade proteste prirejajo že od sobote po napadu ameriških sil, v katerem so te zajele Madura in njegovo ženo Cilio Flores ter ju odpeljale v New York na sojenje zaradi obtožb o trgovini z drogami.

"Nico, drži se, ljudje vstajajo. Trump, vrni nam Nica," so protestniki skandirali med svojim trikilometrskim shodom skozi središče Caracasa, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Protestniki pravijo, da je njihov predsednik nedolžen in deloven človek ter človek ljudi.

Udeleženci protesta so žalovali tudi za več deset ubitimi ljudmi v napadu in izrazili strah pred novimi napadi. Venezuelska vojska je v sredo objavila videoposnetke pogrebov vojakov, ubitih med ameriško operacijo, na katerih je več deset žalujočih sorodnikov. V ameriškem napadu je bilo ubitih 55 venezuelskih in kubanskih vojakov, kažejo uradniki podatkih obeh držav. Kuba je objavila imena 32, Venezuela pa 23 pripadnikov svoje vojske, umrlih v napadu.

Po navedbah venezuelskega notranjega ministra Diosdada Cabella je bilo v ameriškem napadu v Caracasu sicer ubitih sto ljudi, še več deset jih je bilo ranjenih. "Zaenkrat je sto mrtvih in podobno število ranjenih. Napad na našo državo je bil grozen," je Cabello v sredo dejal za državno televizijo. Dodal je, da sta bila Maduro in njegova soproga v zasegu poškodovana, a "okrevata".

Začasna venezuelska predsednica Delcy Rodriguez, ki je v torek razglasila sedemdnevno žalovanje, je v sredo dejala, da je napad ameriških sil pustil "madež" na odnosih med državama, a ob tem zagovarjala načrte za prodajo nafte ZDA.

"Na naših odnosih je madež, kakršnega v naši zgodovini še ni bilo," je navedla začasna voditeljica. Vseeno trgovanje z ZDA v tem času "ni nenavadno ali nepravilno", je dodala. Venezuelska naftna družba PDVSA je pred tem sporočila, da se s Trumpovo vlado pogaja glede prodaje surove nafte ZDA.

Venezuelske oblasti so v sredo aretirale tudi dva kmeta, stara približno 60 let, ki sta proslavljala zajetje Madura. Brata sta se po navedbah nevladne organizacije za človekove pravice Foro Penal napila in v zrak sprožila več strelov. S tem sta dražila svoje sosede, ki so jih prijavili.

9.00 ZDA ustavile vso pomoč vladi Somalije

Ameriški State Department je v sredo sporočil, da ZDA začasno ustavljajo vso pomoč vladi Somalije, potem ko naj bi somalijski državni uradniki uničili skladišče Svetovnega programa za hrano (WFP) in zasegli 76 ton hrane namenjene revnim civilistom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Trumpova vlada ima politiko ničelne tolerance do zapravljanja, kraje in preusmerjanja pomoči, ki rešuje življenja. State Department je začasno ustavil vse tekoče programe pomoči ZDA, ki koristijo somalijski zvezni vladi," navaja sporočilo zunanjega ministrstva ZDA. "Vsako nadaljevanje pomoči bo odvisno od somalijske zvezne vlade, ki mora prevzeti odgovornost za svoja nesprejemljiva dejanja in sprejeti ustrezne ukrepe," je dodalo.

ZDA so odločitev o ustavitvi pomoči sprejele potem, ko je Izrael 26. decembra lani postal prva članica Združenih narodov, ki je Somaliland, somalijsko samooklicano republiko, priznal kot neodvisno državo.

8.10 ZDA se umikajo iz 66 mednarodnih organizacij, agencij in komisij

Donald Trump je v sredo podpisal izvršni ukaz o umiku ZDA iz 66 mednarodnih organizacij, agencij in komisij. Večinoma gre za agencije ZN, ki se ukvarjajo s podnebnimi spremembami, delavskimi pravicami in drugimi vprašanji, ki jih ima Trump za odvečna.

ZDA se tako med drugim umikajo iz Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC) iz leta 1992, Sklada ZN za prebivalstvo (UNFPA), Univerze ZN, Mednarodnega svetovalnega odbora za bombaž, Mednarodne organizacije za tropski les, Partnerstva za atlantsko sodelovanje, Mednarodne zveze svetov za umetnost in kulturne agencije, Mednarodne študijske skupine za svinec in cink ter drugih organizacij.

"Vlada je ugotovila, da so te ustanove odvečne, pod slabo upravo, nepotrebne, potratne, slabo vodene, pod vplivom interesov akterjev, ki uveljavljajo svoje agende v nasprotju z našimi ali pa predstavljajo grožnjo suverenosti, svobodi in splošni blaginji naše države," je ob Trumpovem ukrepu sporočil ameriški State Department.

Odločitev ZDA, da se umakne iz organizacij, ki spodbujajo sodelovanje med državami pri reševanju globalnih izzivov, prihaja v času, ko sproža vojaške ukrepe ali izreka grožnje, ki so vznemirile tudi zaveznike, kot so grožnje z vojaškim prevzemom Grenlandije in napad na Venezuelo.

Trumpova vlada je sicer že pred tem umaknila ZDA iz oziroma odvzela podporo Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO), Organizaciji ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA), Svetu za človekove pravice ZN ter Organizaciji ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO). Prav tako še ni poravnala dolga v proračun ZN, glede financiranja agencij pa se odloča samovoljno.

7.50 Trump želi prihodnje leto povečati obrambni proračun ZDA na 1.500 milijard dolarjev

"Po dolgih in težkih pogajanjih s senatorji, kongresniki, ministri in drugimi političnimi predstavniki sem se odločil, da bi moral za dobro naše države, še posebej v teh zelo težkih in nevarnih časih, naš vojaški proračun za leto 2027 znašati ne 1.000, ampak 1.500 milijard dolarjev," je v sredo na omrežju Truth Social objavil Trump, ki je še leta 2018 trdil, da je obrambni proračun 716 milijard dolarjev noro visok.

Kot je še zapisal ameriški predsednik, si to lahko privoščijo zaradi domnevno ogromnih zneskov, ki naj bi jih proračunu prinašale njegove carine in s katerimi bodo ustvarili sanjsko vojsko, ki si jo že dolgo zaslužijo. Trumpova vlada je po različnih ocenah s carinami lani zbrala od 200 do 300 milijard dolarjev.

"I have determined that, for the Good of our Country, especially in these very troubled and dangerous times, our Military Budget for the year 2027 should not be $1 Trillion Dollars, but rather $1.5 Trillion Dollars..." - President Donald J. Trump pic.twitter.com/v7SxF7W8r7

— The White House (@WhiteHouse) January 7, 2026

ZDA že zdaj za vojsko porabijo več kot sedem naslednjih največjih porabnic skupaj, pri čemer gre za države, kot so Kitajska, Rusija in Indija.

Predsednik ZDA je med drugim v sredo še objavil, da bo omejil plače direktorjev največjih obrambnih podjetij, ki imajo pogodbe z zvezno vlado, prepovedal dividende delničarjem in odkupe lastnih delnic, ker naj bi podjetja bolj zanimal dobiček kot pa hitrost proizvodnje. Direktorjem bi omejil zaslužek na največ pet milijonov dolarjev letno.

7.25 Trump po grožnjah napovedal srečanje s predsednikom Kolumbije

Trump je v sredo po telefonu govoril s kolumbijskim predsednikom Gustavom Petrom, nato pa na omrežju Truth Social zapisal, da se namerava z njim srečati v bližnji prihodnosti. Trump je sicer po nedavni vojaški operaciji v Venezueli zagrozil tudi Kolumbiji, pri čemer ni izključil vojaškega posredovanja.

Prejšnji teden je po napadu na Venezuelo grozil, da se lahko kaj podobnega zgodi tudi s Kolumbijo. "Petro je poklical, da razloži položaj glede mamil in drugih nesoglasij, ki smo jih imeli. Cenim njegov klic in ton ter se veselim srečanja z njim v bližnji prihodnosti," je v sredo objavil Trump.

Petro je potem svojim podpornikom na zborovanju v Kolumbiji povedal, da se bo s Trumpom srečal v Beli hiši, čeprav datum srečanja še ni določen, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po Trumpovih grožnjah z napadom na Kolumbijo je Petro (na fotografiji) za sredo po državi sklical demonstracije, na zborovanju pa je nameraval imeti precej oster govor proti Trumpu, vendar si je po telefonskem pogovoru premislil. Dejal je, da je Trumpa prosil za obnovo neposrednih komunikacij med zunanjima ministroma in predsednikoma obeh držav. Foto: Reuters

Trump Petra podobno kot predsednika Venezuele Nicolasa Madura obtožuje pošiljanja mamil v ZDA, čeprav za to do zdaj ni podal nobenega dokaza.

7.15 Trump: Venezuela bo z denarjem od prodaje nafte kupovala izključno ameriške proizvode

Trump je dejal, da bodo imele ZDA nadzor nad prodajo nafte iz Venezuele, nekaj od zaslužka pa bodo dali nazaj Venezueli. Od tega denarja bo morala Venezuela kupovati ameriške kmetijske pridelke, zdravila, energetsko opremo in drugo blago. "Venezuela se zavezuje, da bo poslovala z ZDA kot njen glavni partner," je še zapisal na Truth Social.

Nadzor pretoka in prodaje

Venezuelska državna naftna družba PDVSA je pred tem sporočila, da se pogaja s Trumpovo vlado glede prodaje surove nafte. "Ta proces je razvit v skladu s shemami, podobnimi tistim, ki veljajo v mednarodnih družbah, kot je Chevron, in temelji na strogo komercialni transakciji, z merili zakonitosti, preglednosti in koristi za obe strani," je sporočila PDVSA, poroča ameriška televizija ABC.

Minister za energijo ZDA Chris Wright je povedal, da ZDA Venezueli ne bodo kradle nafte, ampak bodo za nedoločen čas nadzorovale pretok in prodajo, ko iščejo vzvode za spodbujanje sprememb v Venezueli.

"Namesto da bi nafto blokirali, bomo pustili, da nafta teče, jo prodali rafinerijam v ZDA in po vsem svetu, da bi zagotovili boljšo oskrbo z nafto," je dejal Wright. Dodal je, da bo denar od prodaje nafte nakazan na račune, ki jih nadzira ameriška vlada, in se na koncu vrnil v Venezuelo v korist venezuelskega ljudstva. Foto: Reuters

V pogovoru za New York Times je Trump v sredo izrazil pričakovanje, da bodo ZDA po zajetju venezuelskega predsednika Nicolasa Madura še leta vodila Venezuelo in izkoriščale njene naftne rezerve, poroča AFP. Po Trumpovih navedbah bo "zgolj čas pokazal", kako dolgo bodo ZDA zahtevale neposreden nadzor nad to južnoameriško državo. Na vprašanje, ali to pomeni tri, štiri, šest mesecev ali eno leto, je odgovoril: "Rekel bi, da veliko dlje."

Ministrstvo za energijo je objavilo tako imenovani energetski dogovor z Venezuelo, po katerem deloma umikajo sankcije, da dovolijo prodajo nafte iz Venezuele. Ministrstvo trdi, da že trži venezuelsko nafto, Wright pa je za televizijo CNBC dejal, da bodo le nadzirali tok nafte in pritok denarja na poseben račun pod njihovim nadzorom.

Več korakov do okrevanja 

Državni sekretar Marco Rubio je skupaj z obrambnim ministrom Petom Hegsethom v sredo seznanjal kongresnike s tem, kaj so v soboto storili v Venezueli in kaj nameravajo delati naprej. Kot je razložil, je zdaj prvi korak stabilizacija Venezuele.

"Trenutno smo sredi pogajanj in dejansko na pragu sklenitve dogovora o prevzemu vse nafte, ki je obtičala v Venezueli. /.../ Vzeli bomo med 30 in 50 milijoni sodov nafte in jo prodali po tržni ceni. Ta denar bomo nadzorovali in se bo porabil tako, da bo koristil venezuelskemu ljudstvu, ne pa režimu," je dejal.

"Drugo fazo imenujemo okrevanje in to je zagotavljanje, da dobijo ameriška, zahodna in druga podjetja dostop do venezuelskega trga na pošten način, hkrati pa bomo začeli ustvarjati proces sprave na nacionalni ravni znotraj Venezuele, da bodo opozicijske sile dobile amnestijo, šle iz zaporov ali se vrnile v državo," je dodal Rubio.

Novice Meseci načrtovanja, končalo se je v dveh urah in pol

Novice "Pomislite, nihče ni bil ubit. Na drugi strani pa je bilo ubitih veliko ljudi."

Novice Bela hiša: Mi bomo narekovali odločitve v Venezueli

Novice Napetosti v Atlantiku: ZDA zasegle tanker pod rusko zastavo #video