Četrtek, 8. 1. 2026, 4.00
19 ur, 27 minut
Vreme v Sloveniji: to je razlog za današnji mraz
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,14
Po napovedih portala Severe Weather Europe naj bi temperature do sredine januarja v srednji, zahodni in jugozahodni Evropi padle za od 12 do 15 stopinj Celzija pod sezonsko povprečje.
Vremenoslovci so že več dni napovedovali, da se bomo danes zbudili v jasno in zelo mrzlo jutro. Termometri so se spustili globoko pod ledišče, po napovedih naj bi v mraziščih dosegli kar 20 stopinj pod ničlo, drugod pa med minus osem in minus 15 stopinj Celzija. Čez dan naj bi temperature vendarle dosegle ničlo. Po napovedih naj bi izrazito zimsko vreme vztrajalo vse do sredine januarja.
Rekord najnižje uradno izmerjene temperature v Sloveniji še vedno drži Babno Polje, kjer so leta 1956 izmerili minus 34,5 stopinje Celzija.
Neuradno izmerjene vrednosti so še precej nižje – na Komni so 2009 zabeležili kar minus 49,1 stopinje Celzija. Komna velja za mrazišče, kjer so temperature tudi sicer pogosto ekstremne, saj so se v letih 2005 in 2006 neuradno spustile pod minus 40 stopinj Celzija.
Na tako imenovanih mraziščih se mrzel zrak zbira in ohlaja zaradi reliefne kotlinaste oblike, kar lahko povzroči precej nižje temperature od okolice.
Evropa okovana v mraz
Od vsepovsod po Evropi poročajo o nenavadno nizkih temperaturah, ki smo se jih v zadnjih letih nekoliko odvadili. Velik del celine je zajel val nizkih temperatur in sneženje, kar je ohromilo letalski promet in povzročilo številne prometne nesreče.
V Londonu so zamrznili kanali, v Hamburgu so tekači na smučeh zasedli kolesarske steze, snežilo je celo v Madridu. Na letališču Schipol v Amsterdamu je bilo odpovedanih več kot 400 poletov, zaradi izpadov v IT-omrežju pa so se tudi na nizozemskih železnicah soočili s prekinitvami.
Številne odpovedi so prizadele tudi pariško letališče Charles de Gaulle. Na Škotskem so zaradi nočnih temperatur pod ničlo v večjem delu Združenega kraljestva za nekaj dni celo zaprli šole.
Mrzel zrak se je v začetku meseca z arktičnega območja spustil globoko v Evropo in zajel skoraj dve tretjini celine.
Po napovedih portala Severe Weather Europe naj bi temperature do sredine januarja v srednji, zahodni in jugozahodni Evropi padle za od 12 do 15 stopinj Celzija pod sezonsko povprečje.
Sredozemski cikloni sprožajo balkanske snežne bombe, saj globoki sistemi nizkega zračnega tlaka v kombinaciji z obilno vlago z juga prinašajo močne snežne padavine nad Balkan in vzhodno Evropo.
Pred enim letom smo se skoraj potili
Medtem ko nekateri zaradi pravega zimskega vremena vriskajo, drugi pa negodujejo, se lahko spomnimo vremena pred natanko enim letom, ko je bilo v Sloveniji nenavadno toplo tako podnevi kot ponoči. Rekordi sicer niso padali, a smo se jim ponekod precej približali, piše v poročilu agencije za okolje (Arso).
Marsikje po nižinah so se temperature dvignile nad 15 stopinj Celzija. Tudi najnižja dnevna temperatura je marsikje po nižinah presegla osem stopinj Celzija, v Dobličah v Beli krajini se niti ni spustila pod 11 stopinj Celzija.
Januarski temperaturni rekord držijo Slovenske Konjice, kjer so 29. januarja 2002 namerili kar 20,6 stopinje Celzija.
Slovenija se segreva
Kljub letošnji hladni januarski epizodi pa se okolje v povprečju hitro segreva. Če za primer vzamemo Arsove podatke z merilne postaje Ljubljana Bežigrad, ti kažejo, da povprečna temperatura zraka narašča praktično že od začetka meritev (od leta 1866). Pri tem je prvih 50 let prejšnjega stoletja temperatura naraščala počasi, nato je sledilo približno 30-letno obdobje stagnacije. V zadnjih 30 letih spet narašča, in sicer hitreje kot v prvem obdobju.
Tako so bila vsa leta od 1986 dalje nadpovprečno topla, kaže poročilo Arso. Povprečna letna temperatura se je v času prikazanih meritev, torej v obdobju med letoma 1866 in 2009, zvišala za dve do tri stopinje Celzija.
Eden izmed razlogov za naraščanje temperature je širitev mesta in posledično mestnega toplotnega otoka, vendar nas to ne sme zazibati v sladko brezbrižnost. Glede na podoben porast temperature na merilnih mestih zunaj Ljubljane je očitno, da ogrevanje zadnjih 30 let ni le posledica širjenja mesta – čeprav je porast temperatur v mestih izrazitejši kot na podeželju – ampak zlasti odraz globalnih podnebnih sprememb, opozarja v poročilu Arso.
Poleg splošnega naraščanja temperature v Sloveniji opažamo majhen ali nezaznaven jesenski temperaturni porast, vendar tudi višjo raven padavin v primerjavi z drugimi letnimi časi, kjer je zaznan upad. V opazovanem obdobju meritev so se jutra ogrela bolj kot popoldnevi. Povečalo se je število toplih dni in hkrati zmanjšalo število ledenih dni. Zelo očitno je tudi zmanjšanje višine novega snega in trajanja snežne odeje.
Takoj ko se temperatura približa ledišču, dermatologi svetujejo, da se izogibamo kremam z lahkimi teksturami ali geli na vodni osnovi. Ti se namreč vpijejo in nato zamrznejo. Zaradi tega se molekule vode razširijo, koža razpoka in se vname. Namesto tega priporočajo bogate hladne kreme (emulzijo vode in različnih olj), zlasti zvečer.
Odsvetujejo tudi umivanje s prevročo vodo, ki dodatno izsuši kožo, zlasti pri osebah, katerih koža je nagnjena k nevrodermatitisu ali ekcemu, saj vročina iz kože izvleče še zadnje kapljice vlage.
Kdaj je naša koža presuha?
Po mnenju dermatologov že pogled na goleni razkrije, ali koža potrebuje dodatno nego. Poleg podplatov je to edini del telesa brez lojnic, zato se tam koža najprej izsuši. Razpoke na podplatih so opozorilni znak, da trpi tudi preostali del telesa.
