Volitve 2026
Ponedeljek, 23. 2. 2026, 21.05
1 mesec, 2 tedna
Predvolilno soočenje
Golob in Janša prvič skupaj na soočenju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,65
Na POP TV je potekalo predvolilno soočenje predsednikov osmih strank. Na vprašanja o davkih in minimalni plači, čakalnih vrstah in dostopu do zdravnika, zunanji politiki in integriteti so odgovarjali predsedniki strank, ki jim po povprečju zadnjih treh mesečnih javnomnenjskih raziskav Mediane kaže najbolje. Prvič sta se pred volitvami na televiziji soočila tudi predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob in predsednik SDS Janez Janša, ki se je soočenju na nacionalni televiziji prejšnji teden izognil.
Na predvolilnem soočenju na televiziji POP TV so sodelovali predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, predsednik Socialnih demokratov Matjaž Han, predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša, predsednik Demokratov Anže Logar, predsednik Nove Slovenije Jernej Vrtovec, ki bo na volitvah skupno listo ponudila s SLS in Fokusom Marka Lotriča, koordinator Levice Luka Mesec, ki na volitvah nastopa s stranko Vesna, predsednik Preroda Vladimir Prebilič in predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović.
Prvaki strank so tokrat soočili mnenja o nekaterih ključnih prihodnjih izzivih doma in v svetu, z najbolj burno razpravo pa so postregli v razpravi o urejanju področja zdravstva. Predstavniki Svobode, SD in Levice, ki so si v tem mandatu kot enega glavnih ciljev zadali ločitev javnega in zasebnega zdravstva, so prepričani, da so začrtali pravo smer, medtem ko jim ostali očitajo razpad zdravstvenega sistema, daljše čakalne vrste, obračunavanje z zdravniki.
Slovensko gospodarstvo in ekonomija
Precej razhajanj v pogledih med prvakoma vodilnih strank je tudi na področju gospodarstva, kjer je koalicija pod plazom kritik drugih strank o dušenju gospodarstva in nalaganju davčnih bremen, medtem ko sami obljubljajo razbremenitev.
"Slovenija kot majhno gospodarstvo lahko stavi na znanje. Davčna razbremenitev je smiselna, ko poganja najboljša podjetja," je v soočenju na POP TV povedal predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob.
Golob je zanikal, da bi gospodarstvo dušili, po njegovem mnenju je ravno obratno, to cveti.
"Podjetja niso imela nikoli tako visokih dobičkov kot leta 2023 in 2024. To pomeni, da gospodarstvo ni zadušeno, ravno obratno. Gospodarstvo cveti, ampak lažje je napovedovati katastrofo. Lažje je ljudi strašiti, čeprav imajo na računu bistveno več kot kadarkoli. In to vsi: od upokojencev do zaposlenih," je dejal Golob.
Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša je v soočenju povedal, da bi, če trenutna vlada ne bi "prekinila naše mini davčne reforme, povprečno gospodinjstvo v Sloveniji imelo ob koncu tega mandata 7.500 evrov več", in dodal, da bodo splošno davčno olajšavo dvignili. Božičnica bi v njihovem morebitnem mandatu ostala le v tistih podjetjih, ki si to izplačilo lahko privoščijo. "Ne razumejo, da če ustvarimo več, od tega z nižjo davčno stopnjo poberemo določen delež, bomo v proračun vedno dobili več, kot če ustvarimo manj, pa dvigamo davčne stopnje," je ocenil.
Predsednik Socialnih demokratov Matjaž Han meni, da je v Sloveniji potrebna celovita davčna reforma. Ob tem je dodal, da so v času mandata dvignili sredstva za znanost. "Če ne bomo dvignili produktivnosti, bomo capljali za drugimi," je prepričan predsednik SD Han. Ob tem dodaja, da je prepričan, da bo levo-sredinska vlada v naslednjem mandatu kakšno odločitev sprejela bolj premišljeno. Meni, da je treba doseči družbeni dogovor, če želimo imeti predvidljivo davčno okolje.
Predsednik Demokratov Anže Logar meni, da je, ko "dvigneš davke za 1,5 milijarde, nespodobno razpravljati, da jih na primer ne moreš spustiti za 700 milijonov evrov".
"Rezultat politike Meseca in Goloba je, da pod pragom revščine živi 300 tisoč ljudi," je poudaril predsednik stranke NSi Jernej Vrtovec, ki je dodal, da je bil BDP v lanskem letu pod povprečjem EU, in ukrepe trenutne vlade označil za nespametne in socialni eksperiment. O božičnici je Vrtovec povedal: "V tej obliki je nova dajatev," a hkrati zagotovil, da božičnice, če bodo sestavljali novo vlado, ne bodo ukinili.
Predsednik stranke Prerod Vladimir Prebilič meni, da "ni potrebe po novih davkih. Treba bo nehati krasti v Sloveniji," je povedal Prebilič in ob tem opozoril, da letno izgine 3,5 milijarde evrov. "Če bi to obdavčili, bi dobili v proračun dodatno milijardo," je prepričan predsednik stranke Prerod.
Slovensko zdravstvo
"Mislim, da je zdravstvo prioriteta celotne države in vseh strank. Ne bi eksperimentiral. Zavedam se ene stvari, da se čakalne vrste podaljšujejo. Mi bi v naslednjem mandatu povečali število družinskih zdravnikov," je o situaciji v slovenskem zdravstvu povedal predsednik SD Matjaž Han. Meni, da je zdravstvo na pravi poti, a je treba skrajšati čakalne vrste.
Kako bi Janša uredil krizo v zdravstvu? "Tako, da je v ospredju pacient, denar pa sledi pacientu," je povedal ter dodal, da naj se medicinski pripomočki nabavljajo po realnih in konkurnečnih cenah, konkurenca pa se mora zagotoviti tudi v zavarovalništvu. "Po vseh anketah je zdravstvo najbolj pereča tema v državi," je prepričan Janša. Ob tem je dodal, da kljub temu da smo leta 2004 vstopili v EU, ponekod še ostaja jugoslovanska miselnost. "Zdravnik, medicinska sestra, inženir lahko dobijo službo kjerkoli v EU, mi politiki, vi, novinarji, filozofi pa malo težje," je prepričan.
Janša je med drugim poudaril, da mora denar v zdravstvu slediti pacientu, ključno je, da posameznik dobi kakovostno storitev takrat, ko jo potrebuje. "Treba je slediti dobrim praksam. V Evropi ima polovica držav dokaj solidno urejen zdravstveni sistem, ne tekmujejo v tem, kdo je dvoživka, kdo je takšen ali pa drugačen izkoriščevalec, ne vodi se svete vojne proti zdravstvenemu osebju," je poudaril.
Golob je medtem na kritike odgovoril, da je SDS v treh vladah imela možnost stvar enostavno urediti drugače. "Kam je to pripeljalo? Do privatizacije zdravstva," je prepričan. Zanikal je tudi, da bi bili zdravniki njihovi sovražniki. "Kdaj se oni najbolj veselijo? Ko dobijo končno moderno medicinsko opremo, ker s tem skrajšujejo vrste - več zdravnikov, več sester, boljša oprema, s tem se direktno zmanjšuje vrste tam, kjer je najbolj pomembno," je premier odbijal kritike.
"Dovolj je privatizacije zdravstva," je prepričan premier Robert Golob. Ob tem je povedal, da je bil na terenu, kjer si je ogledal stanje v domovih za starejše. "Kjer je dom za starejše državni, nimajo problemov s kadrom oz. to težavo obvladujejo, tam se ljudje radi zaposlujejo, ker je dobra klima. V privatnih domovih ostajajo prazne postelje, ker ni ljudi, ki bi se želeli tam zaposliti. Zakaj razlika? Ker smo s plačno reformo dali spoštovanje zdravstvenemu osebju, negovalnemu osebju in zdravnikom," je ob tem povedal premier Golob.
Predsednik NSi Jernej Vrtovec je prepričan: "Čakalne vrste so se podaljšale in največ je za to naredila vlada Roberta Goloba," ter v soočenju povedal, da bi v njegovi stranki te probleme reševali s privatizacijo.
Predsednik Demokratov Anže Logar je povedal, da aktualna vlada nima koncepta, kako rešiti javno zdravstvo. "Moramo delovati na štirih stebrih – zdravnike razbremenili administrativnega dela, digitalizirati javno zdravstvo, da bodo ravni povezane med seboj. Potrebno je narediti regije, po katerih bo zdravstvo primerljivo in uvesti zakon o zavodih, kjer je treba opolnomočiti vodje zdravstvenih zavodov, da lahko nekaj naredijo in so tudi odgovorni za tisto, česar niso naredili," je prepričan Logar. Skrbi ga ob besedah, da javni zdravstveni centri nimajo težav z osebjem, saj je sam prepričan, da ni tako.
Luka Mesec meni, da je treba javno in zasebno zdravstvo ločiti, ter okrepiti primarno zdravstvo, s čimer se bodo čakalne vrste skrajševale. "Smo za podporo zdravnikom in zdravstvenemu osebju, smo pa ostro proti zlorabam sistema," je povedal Mesec.
Prebilič je mnenja, da brez dobro plačanih medicinskih sester ni dobrega zdravstva. Ob tem je predlagal t. i. lex specialis in nagrajevanje zdravnikov.
Predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović meni, da je ob trenutni situaciji v zdravstvenem sistemu treba delati na strani ponudbe in vlagati v medicinsko osebje, ki iz tega okolja beži. "Treba je vlagati v medicinsko osebje, ki je najbolj podhranjeno," je prepričan.
O zunanji politiki
"Ključ je spoštovanje mednarodnega prava in zavzemamo se za mir povsod, tako v Ukrajini kot v Gazi," je o situaciji v svetu in ravnanju Sloveniji v zunanji politiki povedal premier Robert Golob. Meni, da ne moremo imeti enih meril v Ukrajini in drugih v Gazi. "Imeli smo enotne standarde. Naši politiki je uspelo, da nas drugi postavljajo za zgled, kakšna bi morala biti Evropa," je še prepričan premier.
Predsednik NSi Vrtovec: "Gledamo vzpon Kitajske, ZDA, Indije, moramo se vprašati, kaj naj stori EU, da bomo močnejši v geopolitični tekmi," Evropa bi se morala krepiti z enotnim trgom, skupno diplomacijo, varnostno politiko in fiskalno politiko, je prepričan.
Predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović je prepričan: "Štiri leta financiramo Ukrajino, jasno je, da moramo koncept spremeniti in ta denar nameniti za pokojnine in v sklad za otroke z redkimi boleznimi," je povedal. "Trump je obljubil Američanom, da bo Amerika na prvem mestu in to obljubo izpolnjuje. Moramo strmeti k temu, da se bomo z ZDA dobro razumeli, prav tako tudi z Nemčijo, Francozi, Rusi in Kitajci," je še dejal Stevanović in dodal, da namerava po volitvah organizirati referendum z vprašanjem, ali so Slovenci še naklonjeni članstvu v Natu.
"Ocenjevali jo bomo po rezultatih tega mandata. Če bo ZDA uspelo ustaviti vojno v Ukrajini, bomo videli, kako uspešen je bil mandat Donalda Trumpa," je o mandatu in odločitvah predsednika ZDA Donalda Trumpa povedal predsednik SDS Janez Janša. Na vprašanje, ali je v Sloveniji treba ustanoviti urad za deportacijo po vzoru ZDA, predsednik SDS odgovarja, da tovrstnega urada ne potrebujemo, "le tisti, ki so plačani za to, morajo izvajati svoje delo," je prepričan. Dodaja, da je moč Slovenije v Evropskem svetu, kjer "imamo en glas kot Nemčija in Francija".
"Evropa se mora po 80 letih odcepiti od Amerike in se postaviti na noge," je o odnosu Evrope do ZDA prepričan koordinator Levice Luka Mesec.
Prebilič podpira slovensko odločitev, da je na Grenlandijo poslala svoja vojaka in dodaja: "Pozval sem, da pošljemo ne dva, temveč evropsko bojno skupino 1.500 mož kot operacijo miru v ta prostor, a vlada ni imela posluha," je še povedal o slovenskem odgovoru na pritisk ZDA in željo predsednika Donalda Trumpa, da prevzame ozemlje Grenlandije.
O politični kulturi in integriteti
Na soočenju sta voditelja predsednike strank povprašala tudi o tem, kdaj menijo, da mora politik odstopiti s svojega položaja.
"Zagotovo po pravnomočnosti sodbe, če obstaja," je povedal premier Robert Golob. "Vsakič, ko zlorabi svoja načela ali naredi kakšno škodo," je povedal Stevanović. "Meja je zakon," je odgovoril minister Mesec. Vrtovec je prepričan, da je treba na vseh področjih spoštovati zakonodajo. "Ustava, zakon in lastna beseda," je povedal predsednik SDS Janša. "Inštitucije pravne države je treba spoštovati, ampak v politiki je beseda tudi odgovornost," je prepričan predsednik SD Matjaž Han. Logar meni, da je zakon skrajna tehnična meja. "Problem je, če funkcionar, ki izgubi zaupanje, nadaljuje svoje delo," dodaja. "Nihče ne sme in ne more biti nad zakonom v naši državi. Pri politikih pa je treba ta standard še malo dvigniti," je bil jasen Prebilič.
Ostra drug do drugega sta bila prvaka Svobode in SDS tudi pri vprašanju imenovanja kadrov. Golob je dejal, da izkušnje Slovencev kažejo, da so bile najhujše "čistke" vedno v časih Janševe vlade. Janšo pa je zanimalo, ali lahko Golob svoje izjave podkrepi z denimo vsaj 10 imeni ljudi, ki naj bi jih SDS "počistila". Med drugim se je sicer znova obregnil ob njegovo izjavo z začetka mandata o "čiščenju janšistov" in ocenil, da je ravnanje s kadri v tem mandatu "eklatantno protiustavno".
Sodelovanje po volitvah in s kom v koalicijo?
Stranka Gibanje Svoboda in Prerod jasno zavračata morebitno sodelovanje s stranko SDS po volitvah in oblikovanje prihodnje koalicije, v kateri bi bila stranka SDS. Prebilič je ob tem izpostavil tri načela, po katerih bi se ravnali pri sodelovanju: "Spoštovanje zakonodaje in spoštovanje pravne države, spoštovanje neodvisnosti medijev in boj proti korupciji," je povedal Prebilič.
Po mnenju Stevanovića med Golobom in Janšo ni nobene razlike, saj sta oba po njegovem mnenju to pokazala v svojem delovanju. "Ključ je depolitizacija institucij. Vsaka stroka bo najbolje delovala, ko se bo politika iz nje umaknila," je zato o postavljanju lastnih kadrov po volitvah prepričan predsednik stranke Resni.ca.
Prebilič meni, da je dobro, če dobimo mandatarja, ki v novo vlado ne bo prihajal z bremeni. "Ocenjujem, da je dobro, da dobimo mandatarja, ki ne bo z bremeni prihajal v sestavo te vlade in verjamem, da imamo še kakšno osebo," je o sodelovanju po volitvah povedal Prebilič.
Stevanović je prepričan, da ne obstajata samo dva bloka in dve najmočnejši stranki, ki bi lahko sestavljali novo koalicijo. "Ne obstajata samo dva bloka, želimo si, da obstaja tretji blok. Predstavljamo alternativo," je povedal. Mesec je prepričan, da je v politiki bistveno sodelovanje s tistimi strankami, s katerimi si deliš vrednote. Pri tem je izpostavil, da stranka Levica zagovarja vrednote socialne države, okoljske in podnebne teme, varovanje demokracije in samozavestno zunanjo politiko. Stranka Levica bi po njegovih besedah sodelovala z levo-sredinskimi strankami.
Janša je izpostavil, da je odprt za sodelovanje z vsemi strankami in izjavil, da so v njegovih vladah sodelovale tudi stranke iz levega političnega pola. Predsednik Demokratov Anže Logar je poudaril, da so za sodelovanje s tistimi strankami, ki so pripravljene z njimi sodelovati in odgovoril, da bi šli tudi v vlado, v kateri ni stranke SDS. "Zadnjih 18 let se predvolilne debate vrtijo kdo s kom in kdo s kom ne," je povedal Logar. Predsednik stranke SD Han je izpostavil, da ima njihova stranka jasno usmerjenost in so levo-sredinska stranka, zato si želi, da bo taka tudi naslednja koalicija.
