Torek, 9. 12. 2025, 7.55
2 uri, 43 minut
Letošnji november tretji najtoplejši v zgodovini meritev
Letošnji november je bil po podatkih službe za spremljanje podnebnih sprememb v okviru programa EU Copernicus tretji najtoplejši november do zdaj. Povprečna globalna temperatura zraka je dosegla 14,02 stopinje Celzija, kar je 0,65 stopinje nad novembrskim povprečjem v obdobju 1991–2020. V Evropi je bil november peti najtoplejši v zgodovini meritev.
Kot so sporočili iz Copernicusa, je bila povprečna novembrska temperatura 1,54 stopinje Celzija nad ocenjenim povprečjem v obdobju 1850–1900.
Primerjava z najtoplejšimi leti
Letošnji november je bil sicer za 0,20 stopinje Celzija hladnejši od rekordno toplega novembra leta 2023 in za 0,08 stopinje Celzija hladnejši od drugega najtoplejšega novembra leta 2024.
Globalni temperaturni trend 2025
Od januarja do novembra letos je bila povprečna globalna temperatura 0,60 stopinje nad povprečjem obdobja 1991-2020 in 1,48 stopinje nad ocenjenim povprečjem obdobja 1850–1900.
Leto 2025 skoraj zagotovo med najtoplejšimi
Po podatkih Copernicusa bo leto 2025 skoraj zagotovo drugo ali tretje najtoplejše leto v zgodovini meritev ter morebiti izenačeno z letom 2023, ki trenutno velja za drugo najtoplejše leto v zgodovini meritev.
Meja 1,5 stopinje Celzija v triletnem obdobju 2023–2025
Čeprav povprečna globalna temperatura v vsem letu ne bo dosegla 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo, pa bo ta mejnik verjetno presežen ob upoštevanju povprečne globalne temperature v obdobju 2023–2025.
Tretja najtoplejša jesen na svetu
Copernicus je danes objavil tudi podatke o temperaturah za celotno jesen, to je od septembra do novembra. Na globalni ravni pa je bila jesen tretja najtoplejša do zdaj, temperatura je bila za 0,67 stopinje Celzija višja od povprečja v obdobju 1991–2020.
Jesen v Evropi: četrta najtoplejša do zdaj
V Evropi je bila jesen četrta najtoplejša v zgodovini meritev, temperatura je bila za 1,06 stopinje Celzija višja od povprečja za 1991–2020.
Regionalne temperaturne anomalije v Evropi
Temperature so bile večinoma nadpovprečne po vsem svetu, predvsem v severni Kanadi, nad Arktičnim oceanom in Antarktiko. V Evropi so bile jesenske temperature nadpovprečne na vzhodu celine, predvsem v Fenoskandiji oziroma na severu Skandinavskega polotoka in Finske ter severozahodnega dela Rusije. Na zahodnem in v osrednjem delu Evrope pa so bile temperature blizu povprečja.
November v Evropi: peti najtoplejši v zgodovini
Na evropski celini je medtem pretekli mesec povprečna temperatura znašala 5,74 stopinje Celzija, kar je 1,38 stopinje nad povprečjem za november v obdobju 1991–2020. S tem je bil letošnji november v Evropi peti najtoplejši v zgodovini meritev.
Podnebne razlike po Evropi
Nadpovprečno visoke temperature so bile v vzhodni Evropi, Rusiji, Turčiji in na Balkanu. Podpovprečne temperature so medtem izmerili predvsem nad severno Švedsko, Finsko, Islandijo ter deli severne Italije in južne Nemčije.
Globalne temperaturne anomalije zunaj Evrope
Zunaj Evrope so povprečje presegle temperature nad polarnimi regijami, predvsem nad severovzhodno Kanado in kanadskim arhipelagom, Združenimi državami Amerike, Arktičnim oceanom in vzhodno Antarktiko. Obsežno območje z izrazito negativnimi temperaturnimi anomalijami pa je bilo nad severno Sibirijo, ki predstavlja velik del severovzhodne Rusije.
Visoke temperature morja
Povprečna globalna temperatura gladine morja je bila novembra 20,42 stopinje Celzija, kar je četrta najvišja mesečna temperatura v zgodovini.
Skoraj rekordno nizek obseg morskega ledu
Mesečni povprečni obseg arktičnega morskega ledu je bil novembra 12 odstotkov pod povprečjem, s čimer je dosegel drugi najnižji mesečni obseg v zgodovini meritev. Obseg antarktičnega morskega ledu pa je bil sedem odstotkov pod povprečjem in je s tem dosegel svoj četrti najnižji mesečni obseg v zgodovini meritev.
Hidrološke razmere v Evropi
Glede hidroloških razmer so pri Copernicusu poudarili, da so bile količine padavin v Evropi pod povprečnimi vrednostmi na Islandiji, v južni Španiji, severni Italiji ter osrednji Nemčiji in Švedski. Sušne razmere so medtem vztrajale v celotnem jugovzhodnem delu Evrope, predvsem na jugozahodu Rusije, Ukrajine in Turčije.
Padavine nad evropskim povprečjem
Bolj namočene razmere od povprečja pa so bile v Združenem kraljestvu, Španiji, na Irskem, Portugalskem, severozahodu Rusije in večjem delu Balkana.
Globalni padavinski vzorci
Zunaj Evrope so bili podpovprečno namočeni večji del zahodne in osrednje Azije, južni del Brazilije, severni del Mehike ter jugovzhodni del ZDA.
Bolj namočene razmere od povprečja pa so bile na jugozahodu ZDA, severu Kanade, severozahodu Rusije, Tajvanu, Madagaskarju, na obalnih območjih Avstralije ter v južni Afriki. Zaradi ekstremnih padavin in poplav, ki so nastale zaradi kombinacije tropskih ciklonov in močnega monsunskega deževja, je v južni in jugovzhodni Aziji umrlo več kot 1.100 ljudi, so spomnili pri Copernicusu.
Opozorilo Copernicusa
"Novembra 2025 so bile globalne temperature za 1,54 stopinje nad predindustrijsko ravnjo, triletno povprečje za obdobje 2023–2025 pa je na dobri poti, da prvič preseže mejo 1,5 stopinje Celzija. Ti mejniki niso abstraktni – odražajo pospešen tempo podnebnih sprememb. In edini način za blažitev prihodnjih naraščajočih temperatur je pospešeno znižanje emisij toplogrednih plinov," je ob objavi podatkov povedala Samantha Burgess iz službe za spremljanje podnebnih sprememb.