Petek, 26. 12. 2025, 4.00
8 ur, 55 minut
Najbolj brane zgodbe leta 2025
Strah, šok, solze in upanje: zgodbe, ki so v letu 2025 najbolj pritegnile Slovence #video
Številne zgodbe ste bralci našega portala spremljali z velikim zanimanjem. Med najbolj branimi so bile takšne, v katerih bi se zlahka znašel vsak posameznik.
Leto 2025 je bilo vse prej kot mirno. Bilo je leto izrazitih kontrastov in močnih zgodb, ki so v slovenskem in širšem evropskem prostoru sprožale nemir, radovednost, sočutje in razmislek: od groženj nove vojne v Evropi, vremenskih ekstremov in opozoril strokovnjakov do osebnih tragedij, zgodb znanih obrazov, političnih pretresov ter nepričakovanih preobratov doma in po svetu. Zbrali smo najbolj brane prispevke na Siol.net v letu 2025 – vsebine, ki so naše bralce najbolj pritegnile.
Bralce spletnega portala Siol.net so v letu 2025 najbolj pritegnile zgodbe, ki so vzbujale občutek negotovosti in ogroženosti.
"Potencialno nevarno vremensko dogajanje"
Prispevki o vremenskem dogajanju so bili zagotovo med takimi zgodbami. Z velikim zanimanjem ste brali novice o naravnih nevarnostih in ekstremnih vremenskih pojavih – o neurjih, toči in vročinskih valovih.
26. junij je bil eden izmed takih dni. "Pred nami je potencialno nevarno vremensko dogajanje," so v opozorilu pred pričakovanimi močnimi neurji, ki bi lahko ta dan zajela tudi del Slovenije, zapisali na meteorološkem portalu Neurje.si. Tudi vremenski portal Meteoinfo Slovenija je opozarjal, da bi lahko pozno popoldne nad severovzhodno Slovenijo nastale posamezne zelo močne nevihte z nevihtnim pišem in debelo točo. Estofex, evropski eksperiment za napovedovanje neviht, pa je severni del naše države uvrstil celo v pas, kjer bi se do jutra lahko razvile ekstremne vremenske razmere. Avstrija je takrat že bila pod udarom silovitih neviht in do osemcentimetrske toče.
Z zanimanjem ste bralci spremljali tudi različna opozorila agencije za okolje (Arso) in dogodke, ki so se dogajali tik ob slovenskih mejah in so imeli potencialne posledice za Slovenijo:
Toča v Žalcu je bila velika kot jajce. 2. avgust 2025.
Mnoge pa je nadvse razveselila novica, da smo se v Sloveniji po skoraj dveh desetletjih prebudili v bel božič. Ljudje na družabnih omrežjih so delili fotografije zasnežene pokrajine z vseh koncev Slovenije.
"Pripravite komplet za preživetje"
Izjemno odmevne so bile tudi zgodbe o vojni in varnostnih tveganjih. V ospredju so bile grožnje iz Rusije, napetosti na Bližnjem vzhodu, vloga Združenih držav Amerike in vprašanje, ali Evropa vstopa v novo obdobje oboroževanja in nestabilnosti. Naslovi so pogosto namigovali na možnost izbruha večjega konflikta in govorili o "zadnjem poletju miru".
Septembra se je sredi napetosti med Zahodom in Rusijo v medijih ponovno pojavil poziv državljanom Evropske unije, naj si priskrbijo komplete za preživetje. Številne države, predvsem tiste bližje Rusiji, so svojim državljanom že razdelile in posodobile priročnike, v katerih je zapisano, kako ukrepati v primeru krize in kaj naj vsebujejo kompleti za krizna obdobja. V Sloveniji sicer takih priročnikov še nismo dobili, smo pa v istem tednu prejeli testno sporočilo za primer nevarnosti.
Podrobnosti smo razkrili v tem prispevku:
Veliko zanimanje javnosti je pritegnila novica o novih analizah satelitskih podatkov, ki jih je izvedel britanski medij Financial Times. Z uporabo radarskih satelitskih podatkov iz 150 objektov v 37 obrambnih podjetjih analiza kaže, da so na približno tretjini pregledanih lokacij opazili jasne znake širitve ali novih gradbenih del. To povečanje gradnje na območju orožarskih podjetij, ki je trikrat večje od tipične stopnje v mirnodobnem času, odraža precejšnje prizadevanje za ponovno oborožitev kot odgovor na rusko invazijo na Ukrajino leta 2022, je pisal Financial Times:
Za 300 evrov je opravil test pri štajerskem psihologu
Bralce so močno pritegnile tudi človeške zgodbe in tragedije, predvsem prometne nesreče, nasilni dogodki, izginotja in nenadne smrti, pa tudi zgodbe otrok in posameznikov, ki so se končale tragično ali so odpirale resna družbena vprašanja.
Avstrijo je pretresel eden najhujših množičnih napadov v njeni sodobni zgodovini. V gimnaziji Borg Dreierschützengasse v Gradcu je 21-letni storilec, nekdanji učenec šole, v streljanju ubil deset ljudi in jih še več ranil, sebi pa sodil sam.
Enaindvajsetletni Arthuj A. je na eni od gimnazij v Gradcu v strelskem pohodu okrutno umoril deset ljudi. Med drugim je avstrijsko javnost osupnila novica, da pred leti ni opravil psihološkega testa za vstop v avstrijsko vojsko, a je pozneje kljub temu dobil orožno dovoljenje.
Poleg poslovilnega pisma so policisti med preiskavo osumljenčevega stanovanja našli tudi poslovilni videoposnetek, ki naj bi ga poslal svoji mami, in nefunkcionalno doma narejeno bombo.
Avstrijci so se seveda spraševali, kako je Arthur A. sploh lahko dobil orožni list, ki ga je izdala okrožna oblast Gradec – okolica. Ker vojaškega psihološkega testa zaradi varstva podatkov ni mogoče posredovati drugim agencijam, je brezposelni moški za nekaj manj kot 300 evrov zlahka opravil test pri nekem štajerskem psihologu. Uspelo mu ga je prepričati, da je duševno normalen, zanesljiv in zato upravičen do dovoljenja za orožje.
Smo tik pred novo vojno?
Velik del zanimanja je bil usmerjen v politiko in geopolitiko, predvsem v Donalda Trumpa, Vladimirja Putina, Nato, Evropsko unijo in odnose med velikimi silami, s poudarkom na dramatičnih prelomnicah, tajnih načrtih, opozorilih obveščevalnih služb in nevarnih potezah velikih sil. Bralci ste množično brali vsebine, ki so napovedovale vojaške spopade, evakuacije, sankcije ali konec obstoječega svetovnega reda.
O Donaldu Trumpu se je v letu 2025 veliko pisalo in poročalo ...
Alarm na Poljskem, ogroženih več tisoč: nevarnost preži tudi Sloveniji
Med najbolj branimi so bile v letu 2025 tudi teme, povezane z denarjem, draginjo, potrošništvom, zdravjem in tehnologijo, ki neposredno vplivajo na življenje ljudi. V mnogih prispevkih smo opozarjali tudi na prevare.
Po razglasitvi insolventnosti avstrijskega podjetja MyWorld International in njegove mrežno-marketinške veje Lyconet je več kot deset tisoč slovenskih vlagateljev ostalo brez dostopa do svojih naložb. Mnogi so v sistem, ki v več državah velja za piramidno shemo, vložili desetine ali celo več kot sto tisoč evrov, nekateri tudi z najemom posojil, izplačil pa nikoli niso prejeli. Podjetje je vlagateljem obljubljalo naložbe v nepremičnine, digitalne projekte in kriptovalute, a so se pogoji izplačil stalno spreminjali, projekti pa niso bili realizirani. Pravne možnosti za povrnitev denarja so po mnenju strokovnjakov zelo omejene, saj imajo navadni vlagatelji v stečajnem postopku slab položaj, o čemer smo podrobnosti razkrili na tej povezavi.
Mnoge žrtve piramidne sheme Coinplex na Poljskem so ugotovile, da imajo na pametnih telefonih nameščene potencialno zelo nevarne aplikacije. V namestitev podobnih aplikacij se organizatorji piramidnih shem sicer trudijo prepričati tudi Slovence in Slovenke.
Septembra se je razširila novica, da poljski strokovnjaki za informacijsko varnost vse člane piramidne sheme Coinplex, ki se je zrušila ob koncu avgusta, ne le opozarjajo, naj goljufom ne nakazujejo dodatnih sredstev, ki jih ti zahtevajo za odklep njihovih trgovalnih računov, temveč tudi pozivajo, naj takoj izbrišejo aplikacijo Coinplex, prek katere so domnevno trgovali s kriptovalutami oziroma naj bi to zanje opravljala umetna inteligenca.
Podrobnosti smo razkrili v spodnjem prispevku:
Skrivni seznam, na katerem ne želite biti
Slovenija se je po številu odkritih ukradenih piškotkov uvrstila na 94. mesto med 253 državami.
Z velikim zanimanjem ste spremljali tudi novico o podjetju za kibernetsko varnost NordVPN, ki je na temnem spletu odkrilo 89 milijonov ukradenih spletnih piškotkov, povezanih s slovenskimi uporabniki, od katerih jih je več milijonov še vedno aktivnih. Ukradeni piškotki lahko hekerjem omogočijo neposreden dostop do uporabniških računov in osebnih podatkov brez vnosa gesla, zato predstavljajo resno varnostno tveganje. Kraja se je zgodila z uporabo zlonamerne programske opreme, ki cilja predvsem na velike spletne platforme, kot so Google, YouTube in Microsoftove storitve. Strokovnjaki uporabnikom svetujejo uporabo močnih gesel, večfaktorsko avtentikacijo, redno posodabljanje naprav ter brisanje piškotkov in podatkov o brskanju.
Veličasten debi Luke Dončića
Naši bralci so množično prebirali tudi zgodbe znanih obrazov, tako domačih kot tujih: glasbenikov, športnikov, politikov in spletnih osebnosti, posebno takrat, ko so bile preplavljene s čustvi ali konflikti.
Luka Dončić je po odmevnem prestopu iz kluba Dallas Mavericks debitiral za Los Angeles Lakerse in ob veliki evforiji v razprodani dvorani dosegel 14 točk, pet skokov in štiri asistence v 24 minutah igre.
Prvi met Luke Dončića v dresu LA Lakersov.
Navijači so ga sprejeli z navdušenjem, vsi gledalci pa so prejeli majice z njegovo številko 77, ki jo je na ogrevanju nosil tudi LeBron James.
Poroka Roberta Goloba in Tine Gaber
Predsednik vlade Robert Golob se je v času mandata poročil s partnerko Tino Gaber v strunjanski Vili Tartini in s tem postal prvi slovenski premier, ki je sklenil zakonsko zvezo med opravljanjem funkcije.
Poročni obred je vodil ljubljanski župan Zoran Janković, zaznamovali pa so ga čustveni nagovori, glasba in strogi varnostni ukrepi.
Dogodek je bil zaseben, med povabljenimi gosti pa so bili številni vidni predstavniki politike, gospodarstva in javnega življenja.
Več si lahko preberete v tem prispevku:
Z zanimanjem ste bralci spremljali tudi nadaljevanje zgodbe o priznanem trenerju juda Marjanu Fabjanu, zoper katerega je več nekdanjih judoistk podalo prijavo policiji zaradi domnevnih psihičnih, fizičnih in spolnih zlorab v judo klubu Sankaku. Po poročanju Dnevnika naj bi zlorabe trajale več let, nekatere žrtve pa so se za prijavo odločile šele po koncu športne kariere zaradi strahu in trenerjevega ugleda.
Marjan Fabjan
Izginili so videoposnetki Nike Zorjan
V svetu glasbe je bila izjemno odmevna zgodba o izbrisu videoposnetkov Nike Zorjan z YouTuba in nekaterih drugih pretočnih glasbenih platform.
Nika Zorjan, Marjetka in Alex Vovk
Pevko so v sporu z Alešem in Marjetko Vovk podprli številni glasbeni kolegi, med drugim Špela Grošelj, Ines Erbus, Tjaša Hrovat Steklasa, Gaja Prestor, Samo Kozlevčar in Werner. Oglasila se je tudi pevka Rebeka Dremelj, ki je dogajanje označila za namerno uničevanje in škodoželjnost najhujše vrste. Več na spodnji povezavi:
Robert Golob
Luka Dončić