Petek, 14. 3. 2025, 19.31
3 ure, 46 minut
Zbogom, Elon Musk?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,17
Elon Musk je tesni Trumpov sodelavec in vodi številna podjetja, kot so Tesla, SpaceX, Neuralink, Boring Company in X (nekdaj znan kot Twitter). Po zadnjih podatkih revije Forbes ima Musk pod palcem 330 milijard dolarjev (303 milijarde evrov). To je precej manj kot decembra lani, ko je imel kar 486 milijard dolarjev (446 milijard evrov).
Najbogatejši človek na svetu Elon Musk je zadnje čase v velikih težavah. Prodaja njegovih tesel pada, kar je v veliki meri posledica njegovih političnih izjav in dejanj. Padajo tudi delnice Tesle, kar je seveda posledica padca prodaje, pa tudi del širšega padca vrednosti delnic ameriških podjetij zaradi nepredvidljive carinske politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ker Trump iz dneva v dan bolj neti carinsko vojno, bo prodaja tesel še bolj ogrožena. Musk je v težavah tudi zaradi svojega vladnega urada za učinkovitost (Doge), zaradi katerega je med Američani vse manj priljubljen.
Številni imajo tehnološkega multimilijarderja Elona Muska za najpametnejšega človeka na svetu in za genialnega podjetnika. Pri tem pa pozabljajo, da uspehov njegovih podjetij ne bi bilo, če ne bi bil obilno subvencioniran od države.
Musk prejema milijardno pomoč od države
Kot je s svojo analizo ugotovil Washington Post, so Musk in njegova podjetja (gre v prvi vrsti poleg Tesle še za SpaceX) v preteklosti prejela najmanj 38 milijard dolarjev (35 milijard evrov) s pomočjo državnih pogodb, posojil, subvencij in davčnih dobropisov, pogosto v kritičnih trenutkih. To je njegovim podjetjem pomagalo pri rasti, kar je na koncu Muska naredilo za najbogatejšo osebo na svetu.
Ko je Musk leta 2008 postal izvršni direktor podjetja Tesla, je bilo to podjetje, ki sta ga leta 2003 ustanovila Martin Eberhard in Marc Tarpenning, brez denarja. Musk je tako podjetje lahko rešil pred propadom samo z državno pomočjo oziroma s pomočjo poceni državnih posojil.
Musk kot lisica, ki varuje kokošnjak
Po novembrskih predsedniških volitvah je Musk postal vodja urada za učinkovitost (Doge), katerega naloga so varčevalni rezi v državni upravi. Ti rezi naj bi zmanjšali velik ameriški javni dolg. Zaradi njegove politike zapiranja agencij (USAID) in odpuščanja državnih uslužbencev Musk dviga veliko prahu.
Elon Musk je najbogatejši človek na svetu. Temelj večine njegovega bogastva je podjetje Tesla Motors. Musk je izvršni direktor Tesle in ima v lasti 12 odstotkov delniških opcij podjetja. Te predstavljajo približno 60 odstotkov njegovega premoženja. S padcem vrednosti podjetje Tesla pada tudi njegovo premoženje. Drugi velik vir njegovega bogastva je podjetje SpaceX, v katerem ima Musk 42 odstotkov delnic.
Številni njegovi kritiki zlasti opozarjajo na Muskovo dvoličnost, ker je sam prejel oziroma prejema veliko državnega denarja, hkrati pa vodi vojno proti državni upravi in javnim uslužbencem. Sporno je tudi, ker ima Musk nadzor nad državnimi izdatki, torej tudi nad tem, katerim podjetjem bo država dajala denar. Dejansko bi lahko vplival na to, koliko državnega denarja bodo prejela njegova podjetja. Kot bi lisica varovala kokošnjak, je nekdo opisal Muskov položaj.
Spodleteli varčevalni rezi
Njegovi varčevalni rezi sploh ne prihranijo veliko denarja. Kot piše Financial Times, se je kljub Muskovi in Trumpovi retoriki o večji učinkovitosti poraba ameriške vlade v primerjavi s prejšnjim mesecem povečala za okoli 40 milijard dolarjev (okoli 37 milijard evrov).
Množična odpuščanja so pustila svoj pečat, na primer na ministrstvu za izobraževanje, kjer so ljudje iz Muskovega urada odpustili polovico zaposlenih, ali na agenciji za razvojno pomoč USAID, ki je bila bolj ali manj razpuščena. A navsezadnje je to kaplja v morje. Samo naraščajoči stroški obresti na državni dolg so požrli prihranke. Svoj davek terjajo tudi naraščajoči zdravstveni in socialni stroški, piše švicarski medij Watson.
Padanje Muskove priljubljenosti
"Musk se mora tudi naučiti, da državni proračun deluje v skladu z drugačnimi merili kot zasebno podjetje, kot je X. Če želi uresničiti svoje drzne varčevalne obljube, odpuščanja niso dovolj, tudi če prizadenejo več deset tisoč javnih uslužbencev, in imajo potencialno resne posledice, kot je odpuščanje tehnikov, ki spremljajo varnost jedrskega orožja, ali meteorologov, ki opozarjajo na hude vremenske razmere," piše Watson.
Musk je bil pred leti podpornik demokratov, leta 2016 je tudi glasoval za Trumpovo tekmico Hillary Clinton. Pozneje se je vse bolj odmikal od demokratov in pred lanskimi predsedniškimi volitvami vneto podprl Trumpa. Za njegovo kampanjo je prispeval okoli 290 milijonov dolarjev (okoli 266 milijonov evrov), sodeloval je tudi na njegovih predvolilnih shodih. Po volitvah je postal vodja vladnega urada za učinkovitost (Doge). Trump za zdaj še – vsaj v javnosti – trdno podpira Muska. Pred dnevi je v podporo Musku celo kupil njegovo teslo in sedel vanjo skupaj z Muskom pred Belo hišo. Za Trumpove in Muskove kritike je to nesprejemljivo oglaševanje zasebnega podjetja.
Če se želi Musk vsaj približati doseganju svojih varčevalnih ciljev, mora močno zmanjšati socialne izdatke v ZDA. Te poteze pa bi seveda razburile številne Američane, tudi republikanske volivce. Nedavna javnomnenjska anketa, ki jo je objavil CNN, je pokazala, da Muskovo politiko varčevalnih rezov odobrava le 35 odstotkov Američanov, pri čemer je jasen trend padanja Muskove priljubljenosti.
Padec prodaje tesel
Musk pa ni v težavah samo zaradi vodenja urade Doge, velike finančne posledice imajo tudi njegove politične izjave in poteze (fašistični pozdrav na Trumpovi inavguraciji, podpora AfD pred nemškimi volitvami …), ki zlasti ogrožajo trdnost Tesle. Kupci električnih avtomobilov so, še zlasti v ZDA, ljudje, ki jih skrbi podnebna kriza in bi radi prispevali k t. i. zelenemu prehodu.
Znani nemški avtomobilski analitik Jürgen Pieper ocenjuje, da med deset in 30 odstotkov kupcev Tesle ne želi imeti nič skupnega z Muskovo politično usmeritvijo in bo v prihodnosti kupilo avtomobil kakšne druge znamke. V najslabšem primeru bi skoraj vsak tretji kupec odšel h konkurenci, je povedal Pieper v intervjuju za nemški medij Auto Motor und Sport. V ZDA je Tesla še posebej uspešna v demokratsko usmerjenih zveznih državah, kot sta Kalifornija in New York.
Padanje vrednosti Tesle in Muskovega bogastva
Od Trumpove inavguracije je cena podjetja Tesla, ki predstavlja večino Muskovega bogastva, padla za približno polovico, padanje cene pa se nadaljuje. To konkretno pomeni, da je Elon Musk revnejši že za okoli 150 milijard dolarjev (138 milijard evrov), piše Watson.
Musk je leta 2022 v okviru posla v vrednosti 44 milijard dolarjev (40,4 milijarde evrov) kupil Twitter. Forbes ocenjuje, da je družbeno omrežje, ki ga je Musk preimenoval v X, samo od avgusta 2024 do danes izgubilo skoraj 70 odstotkov vrednosti. Muskovi kritiki trdijo, da se na tem omrežju, ki je postalo zelo pomemben Muskov megafon, vse bolj krepijo raznovrstni teoretiki zarot in skrajni desničarji. Musk na omrežju pogosto dviga prah s svojimi provokativnimi, žaljivimi in napadalnimi objavami.
Zelo črnogledi so po poročanju ameriške poslovne revije Forbes tudi analitiki banke JPMorgan, ki so v svojem poročilu zapisali, da je Tesla ta teden v enem dnevu izgubila 127 milijard dolarjev (117 milijard evrov). "Težko si predstavljamo kaj podobnega v zgodovini avtomobilske industrije, v kateri je blagovna znamka tako hitro izgubila toliko vrednosti," so pred dnevi še zapisali analitiki JPMorgan.
Trump priskoči na pomoč Musku
Na pomoč Musku je moral na sporen način priskočiti sam predsednik Trump. Ta je na svojem računu na družbenem omrežju Truth Social najprej Muskove kritike, ki pozivajo k bojkotu nakupov tesel in tudi protestirajo pred prodajalnimi tesel, označil kot levičarske radikalne norce, nato napovedal, da bo sam kupil teslo, zatem pa še pred kamerami pred Belo hišo hvalil Muskove avtomobile.
A za Muska težave ne predstavlja samo ohlajanje navdušenja kupcev električnih avtomobilov zaradi njegovih političnih izjav in potez, ampak tudi Trumpova carinska politika. Carinska vojna lahko seveda podraži izdelavo njegovih avtomobilov v ZDA, pa tudi njegove avtomobile zunaj ZDA, kar bo še bolj zmanjšalo prodajo.
Nepodpisano pismo iz Tesle roma v Trumpovo administracijo
Podjetje Tesla je tako ta teden poslalo Trumpovi administraciji nepodpisano pismo (kot piše Financial Times, se ni nihče upal podpisati pod pismo, da ga ne bi odpustili), v kateri vlado opozarja na morebitne negativne posledice ameriških kaznovalnih carin za podjetje.
Musk na svojem družbenem omrežju X v svojih objavah pogosto podpira desničarske stranke v posameznih državah. Pred nemškimi volitvami je tako vneto podprl AfD. Tudi to naj bi vplivalo na manjšo prodajo vozil Tesla. Samo med lanskim in letošnjim januarjem je prodaja tesel v Evropi padla za polovico. Musk dviga prah tudi z grajami Ukrajine in z očitki, da je svoboda govora v Evropi ogrožena. Po drugi strani pa nikoli ne kritizira Kitajske, najverjetneje zaradi svojih poslovnih povezav z njo.
Tako so pretekle dodatne carine delno povečale lastne stroške Tesle za proizvodnjo v ZDA, ker mora podjetje nekatere sestavine in surovine pridobiti iz tujine, piše v pismu. Poleg tega so se vozila v tujini podražila, kar je oslabilo njihov konkurenčni položaj na trgu. Tesla ima poleg tovarn v ZDA še tovarno na Kitajskem in v Grünheideju blizu Berlina.
Težave omrežja X in SpaceX
Poleg Teslinih težav se Musk zadnje čase sooča tudi z drugimi izzivi. Tako naj bi bilo njegovo omrežje X v ponedeljek tarča obsežnega kibernetskega napada (Musk trdi, da z območja Ukrajine), zadnji dve poskusni izstrelitvi njegove rakete Starship njegovega podjetja SpaceX pa sta se končali z eksplozijami.
