Sobota, 13. 9. 2025, 19.23
3 tedne, 1 dan
Iz Kitajske prihajajo skrb vzbujajoči podatki
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,39
Kitajska, ki jo od leta 2012 vodi Ši Džinping, se razvija z nesluteno hitrostjo.
Kitajska je bila v 19. stoletju in skoraj do konca 20. stoletja nerazvita država, ki je gospodarsko in družbeno ogromno zaostajala za Zahodom. Nič več. Eden od pojavov, ki kažejo ogromen kitajski napredek, je tudi urbanizacija. Kot opozarja britanski zgodovinar in ekonomist Adam Tooze, so kitajska mesta največji eksperiment urbanizacije v zgodovini človeštva. Po nekaterih podatkih ima 1,4-milijardna Kitajska zdaj kar 160 urbanih središč z več kot milijon prebivalci. Od teh je 18 megamest z vsaj deset milijoni prebivalcev.
ZDA, ki so za zdaj še največje svetovno gospodarstvo, za razliko od Kitajske nimajo več kot deset urbanih območij z milijonom prebivalcev. "Ko si na Kitajskem, se zaveš, kako globoko protiurbane so ZDA," poudarja Adam Tooze v članku o Kitajski, ki ga je objavil na svojem računu na družbenem omrežju Substack.
Ameriška in evropska velemesta ter kitajska megamesta
Le dve ameriški somestji, New York-New Jersey in Los Angeles, bi lahko šteli za megamesti. Že po obsegu se nobeno od njiju ne bi uvrstila na vrh kitajske lestvice megamest. Poglejmo še na staro celino: EU ima 39 urbanih območij z več kot milijonom prebivalcev, vendar le eno mestno regijo, Pariz, z več kot desetimi milijoni prebivalcev.
"V Evropi ali ZDA ni niti enega mesta, ki bi se lahko primerjalo z osupljivim obsegom največjih kitajskih somestij. Najbližje na zahodni polobli jim je Mexico City. Mehika ima teoretično tudi bruto družbeni proizvod (BDP) na prebivalca, ki je precej primerljiv s kitajskim. Toda vsak, ki je bil v kratkem zaporedju v večjem kitajskem mestu in Mexico Cityju, bo lahko naštel pomembne razlike," pojasnjuje Tooze.
Zelo malo tujcev v kitajskih mestih
Za Kitajska mesta je tudi značilno, da v njih ne živi veliko tujcev oziroma tujih državljanov. Največ jih živi v Šanghaju, in sicer okoli 200 tisoč, kar predstavlja 0,76 odstotka prebivalstva mesta. V Pekingu živi okoli 180 tisoč tujih državljanov, kar predstavlja 0,82 odstotka prebivalstva. V nobenem kitajskem megamestu tujci ne presegajo enega odstotka prebivalstva.
Videoposnetek o kitajskem megamestu Šenžen:
V Pekingu lahko hodiš ure in ure, pa ne boš srečal nobenega tujca oziroma belca, piše Tooze.
Velika kitajska selitev s podeželja v mesta
Glede na to, da kitajsko urbanizacijo še poganja preseljevanje na stotine milijonov Kitajcev iz prenaseljenega in revnega podeželja v mesta, dejstvo, da je v kitajskih mestih malo tujcev, ne preseneča.
Število prebivalcev v kitajskih megamestih:
Šanghaj: 26,3 milijona
Peking: 21,9 milijona
Gvangžu: 18,8 milijona
Šenžen: 17,7 milijona
Čengdu: 16,9 milijona
Čongking: 16 milijonov (skupaj s podeželskim območjem 32,1 milijona)
Tiandžin: 13,9 milijona
Vuhan: 13,7 milijona
Šian: 13 milijonov
Hangžu: 12,2 milijona
Vir: Adam Tooze s pomočjo DeepSeeka
