Sreda, 10. 12. 2025, 4.00
7 ur, 48 minut
Analiza poslovanja največjih slovenskih trgovcev na drobno v 2024
Spar znova z najvišjo rastjo prihodkov, Hofer v rdečih številkah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,32
Slovenski trgovci so lani ustvarili 4,4 milijarde evrov prihodkov, a vsi z nižjimi dobički. Spar je znova rasel najhitreje, Hofer je presenetil z izgubo, Tuš pa še ni objavil letnega poročila.
Rast prihodkov največjih slovenskih trgovcev se je v lanskem letu upočasnila, dobički so nekoliko nižji. Spar je znova rasel najhitreje, Hofer pa presenetil z zmanjšanjem prihodkov in izgubo. Naredili smo podrobno analizo poslovanja trgovcev, pred katerimi je najpomembnejši mesec leta, saj lahko bistveno izboljšajo poslovne rezultate za tekoče leto.
V Sloveniji je sedem velikih trgovskih družb, ki se ukvarjajo z maloprodajo blaga. Med največje se uvrščajo Mercator, Spar, Hofer, Lidl, Eurospin, Jager in Tuš.
Čeprav bi morala vsa omenjena podjetja zakonsko že objaviti svoja letna poročila za leto 2024, tega, tako kot za leto 2023, do roka še vedno ni storil Tuš oz. matično podjetje Engrotuš. Pojasnili so nam, da podrobnosti poročila še vedno usklajujejo z revizorji. "Pričakujemo, da bo letno poročilo v kratkem na voljo za javno objavo," so nam odgovorili. Zadnje letno poročilo, za leto 2023, so objavili s polletno zamudo šele februarja letos, v njem pa izkazali dobrih 53 milijonov evrov izgube.
Počasnejša rast prihodkov, vsi z nižjim dobičkom
Iz letnih poročil trgovskih družb je razvidno, da je prodaja, tudi zaradi inflacije in podražitev, v zadnjih štirih letih rasla vsem razen Hoferju, ki je lani ustvaril manj prihodkov kot leto prej. A je bila rast prihodkov trgovcev v letu 2024 bistveno nižja kot leto prej.
Vsi trgovci skupaj (brez Tuša) so lani ustvarili 4,4 milijarde evrov prihodkov oz. pet odstotkov več kot leto prej.
Že drugo leto zapored je najvišjo rast prihodkov beležil Spar (6,1-odstotna rast), sledijo mu Lidl (5,1 odstotka), Jager (4,2 odstotka), Eurospin (3,9 odstotka) in Mercator (1,3 odstotka). Zanimivo je, da je bila Hoferjeva rast prihodkov lani celo negativna (-0,3 odstotka), saj je ustvaril dobra dva milijona evrov manj prometa kot leto prej.
Vsi trgovci so v letu 2024 zabeležili tudi manj dobička kot leto prej. Najbolj se je zmanjšal Hoferju, lani so realizirali 15 milijonov evrov izgube.
Spar
Spar Slovenija s 5.400 zaposlenimi je lani znova rasel hitreje od konkurence, to napovedujejo tudi za letošnje leto. Prihodki so narasli na 1,16 milijarde evrov, kar je 6,1 odstotka več kot leta 2023. Čisti dobiček je znašal 18,7 milijona evrov, kar je slabih pet odstotkov manj kot leto prej.
Že drugo leto zapored so v trgovini na drobno ustvaril več prihodkov kot Mercator.
Glede na leto 2023 se je število nakupov v njihovih 112 trgovinah Spar in Interspar ter 48 franšiznih trgovin povečalo za 1,8 odstotka. Bilo jih je 59,6 milijona, kar pomeni, da je dnevno v Sparovih trgovinah v povprečju nakupovalo skoraj 200 tisoč kupcev.
"Ocenjujejo nas kot vodilnega trgovca pri atributih, kot so raznolika ponudba, visokokakovostni sveži izdelki in kakovostna storitev, kar nam potrjuje, da uživamo visoko zadovoljstvo in zaupanje svojih kupcev. To je po našem mnenju ključen dejavnik naše rasti," poslovanje komentirajo v Sparu.
Dodajajo, da njihov uspeh temelji na predanosti zaposlenih, ki jim zagotavljajo stabilno in spodbudno delovno okolje.
Mercator
Mercator po celotnih prihodkih, skupaj z veleprodajo, ostaja največji trgovski sistem v Sloveniji. V letu 2024 so prihodki zrasli za 1,3 odstotka na 1,32 milijarde evrov. V to je vključenih tudi 71 milijonov evrov prihodkov iz 33 trgovin M Tehnika, ki pa so jih konec lanskega leta zaprli. Samo v trgovini na drobno pa so se prihodki povečali za 1,4 odstotka na 1,13 milijarde evrov.
Izgubo iz leta 2023 v višini 48 milijonov evrov jim je v lanskem letu uspelo znižati na deset milijonov evrov.
Mercator, ki je del hrvaške skupine Fortenova, je nekoliko izboljšal dobičkonosnost poslovanja, saj se je bruto dobiček iz poslovanja (EBITDA) povečal za šest odstotkov na 47,8 milijona evrov. Razmerje med EBITDA in prihodki od prodaje se je rahlo popravilo.
Poslabšal pa se je finančni položaj podjetja. Mercatorjev neto finančni dolg je lani tako narasel za 7,7 odstotka na 311,8 milijona evrov. Kapital podjetja se je medtem zmanjšal za 6,8 odstotka na 159,2 milijona evrov. Razmerje med neto finančnim dolgom in kapitalom se je poslabšalo in je po 1,7 v letu 2023 lani doseglo dva odstotka.
Prodajna mreža Mercatorja je ob koncu lanskega leta obsegala 578 lastnih in franšiznih trgovin. Število zaposlenih se je znižalo za 6,5 odstotka na 7.276.
Iz Mercatorja nam na naša vprašanja niso odgovorili.
Lidl
Diskontni trgovec Lidl je lani po prihodkih in dobičku prehitel Hofer. Z več kot dva tisoč zaposlenimi jim je v 69 trgovinah uspelo prihodke zvišati za 5,1 odstotka na 674 milijonov evrov. Dobiček je upadel za desetino na slabih 16 milijonov evrov.
"Leto 2024 je za Lidl Slovenija pomenilo nadaljevanje uspešne rasti – prihodke smo kljub zahtevnim gospodarskim razmeram povečali. Za kupce, katerih število še naprej narašča, smo vpeljali številne nove kakovostne izdelke po ugodnih cenah ter še naprej širili ponudbo zdravih živil, živil lokalnega izvora in trajnostnih izdelkov. Veliko smo vlagali tudi v dobro počutje zaposlenih, kar potrjujejo številna priznanja," so poslovanje komentirali v Lidlu.
Hofer
Veliko presenečenje slovenskega maloprodajnega trga v letu 2024 je Hofer, saj je edini trgovec, ki so mu glede na leto prej prihodki upadli. V 93 trgovinah so ustvarili skoraj 672 milijonov evrov prihodkov. To je 0,3 odstotka manj kot leta 2023, ko so jim prihodki glede na leto 2022 zrasli za dobrih pet odstotkov.
Če je Hofer v letu 2023 med slovenskimi trgovci najbolj izstopal po višini dobička, ki se je glede na leto 2022 povečal za kar 127 odstotkov na 34 milijonov evrov, je tokrat povsem drugače. Lani so realizirali 15 milijonov evrov izgube. Kaj je razlog?
Iz podjetja so nam odgovorili, da so v letu 2024 zaznali pospešeno rast nabavnih stroškov trgovskega blaga, poleg tega pa se sočasno povečuje tudi obseg operativnih stroškov poslovanja v Sloveniji.
"Kljub omenjenim podražitvam smo zaradi zavezanosti k filozofiji rednih nizkih cen zadržali in celo znižali obstoječe prodajne cene naših izdelkov ter razliko pokrili z lastnimi sredstvi. Verjamemo, da naši kupci to trenutno prepoznajo v obliki najugodnejše ponudbe živil na slovenskem trgu," so nam odgovorili. Dodajajo, da so z letošnjim poslovanjem sicer zadovoljni.
Eurospin
Podjetje Eurospin Eko je lani prihodke v 59 trgovinah povečalo za 3,9-odstotka na 297 milijonov evrov. Čisti dobiček je bil manjši za okoli milijon evrov, ustavil se je pri osmih milijonih.
"V letu 2024 je podjetje nadaljevalo stabilno rast, skladno z večletnim pozitivnim razvojnim trendom. Rast je bila prisotna na vseh ključnih področjih poslovanja, med drugim v obsegu prodaje oz. prihodkov, številu poslovalnic in številu zaposlenih. Kljub temu smo se v omenjenem obdobju soočili z znižanjem marže, kar je posledično vplivalo na nižjo raven dobička v primerjavi z letom 2023. Tudi v tekočem letu se trend nadaljuje. Opažamo enakomerno in konsistentno rast v vseh segmentih poslovanja, kar potrjuje stabilnost poslovnega modela in zanesljivost strateških usmeritev podjetja. Na podlagi doseženih rezultatov in trenutnih kazalnikov predvidevamo, da bomo leto zaključili s primerljivo uspešnostjo kot leto poprej, ob nadaljnjem utrjevanju naše tržne pozicije," so nam odgovorili iz podjetja z 900 zaposlenimi.
Jager
Matično podjetje Jagros je z drugo največjo rastjo prihodkov med slovenskimi trgovci ustvarilo 240 milijonov evrov prihodkov in 14 milijonov evrov dobička. Rast prihodkov je bila 4,2-odstotna, dobiček pa nižji za dobro desetino. Na prošnjo za komentar se niso odzvali.
Tuš
Podjetje Engrotuš, ki ima v lasti 97 megamarketov in supermarketov Tuš, 134 franšiznih poslovalnic in sedem poslovalnic Cash & Carry, finančnih podatkov, kot že omenjeno, še ni objavilo. Pojasnili pa so nam, da so v lanskem letu dosegli pomemben mejnik v poslovanju podjetja z uspešnim prestrukturiranjem finančnih obveznosti, s čimer so se v celoti finančno razdolžili. "Poslovni prihodki so bili v letu 2024 zaradi oddelitve dejavnosti Tuš drogerija ob koncu leta 2023 nižji kot v letu pred tem. Poslovni izid iz poslovanja je bil negativen, izguba pa je bila nižja kot v letu pred tem. Na rezultat je vplivala tudi napovedana prodaja podjetja Mercatorju, do katere kasneje ni prišlo," so opozorili.
V letošnjem letu so v podjetju z 2.215 zaposlenimi sprejeli tudi ukrepe za večjo dolgoročno učinkovitost in izboljšanje finančnega položaja podjetja. Optimizirali so asortiman in razširili ponudbo sveže pripravljene hrane. Nadaljujejo tudi optimizacijo stroškov, predvsem z izboljšavami v logistiki in notranjih procesih. "Večji vpliv izvedenih ukrepov na poslovno uspešnost pričakujemo v prihodnjem letu," so sklenili.
V Trgovinski zbornici Slovenije, ki jo vodi Mariča Lah, opozarjajo, da se trgovska podjetja v zadnjem obdobju soočajo s številnimi izzivi, ki izvirajo predvsem iz stroškovnih pritiskov (nove oz. višje obstoječe dajatve, višji stroški dela, višji stroški energentov, transporta in še bi lahko naštevali), vedenja potrošnikov in kadrovskih razmer.
Predsednica TZS Mariča Lah je na oktobrski strateški konferenci o trgovini opozorila, da se razmere v trgovini spreminjajo. Med drugim je zaznati upad dobička iz poslovanja, nižanje dodane vrednosti ter obenem rast stroškov poslovanja.
Potrošniki so po njihovih navedbah v zadnjih letih postali izrazito racionalni, kar je zagotovo posledica negotovih gospodarskih razmer. "Tudi letos potrošniki ostajajo previdni in zadržani pri svojih večjih nakupih, kljub temu da v trgovini v zadnjih mesecih vendarle beležimo majhno rast prihodkov in ne več njihove stagnacije. Med potrošniki prevladujeta iskanje najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo blaga ter pozorno spremljanje akcijskih ponudb. Opazen je tudi trend preizkušanja trgovskih blagovnih znamk, saj potrošniki vse bolj zaupajo izdelkom, ki ponujajo zadovoljivo kakovost po sprejemljivih cenah. Ta usmeritev potrošnikov se je prenesla tudi v praznično obdobje. Kupci so torej pripravljeni poseči po nekoliko dražjih izdelkih, vendar od teh pričakujejo tudi višjo raven kakovosti," so prepričani v zbornici."Potrošnik je vse prisotnejši tudi na spletu. Čeprav spletna prodaja narašča zmerno, ostajata ključna prisotnost in informiranje kupcev prek digitalnih kanalov. Trgovci zato razvijajo večkanalni pristop, personalizirajo ponudbo in uvajajo nove tehnologije, kot so pop-up prodajalne, elementi obogatene resničnosti in poskusi avtonomnih trgovin. Hkrati v ozadju potekajo nujne prilagoditve zalednih procesov z uporabo umetne inteligence, avtomatizacije in robotizacije, kar zagotavlja stalno razpoložljivost blaga in hitrost dostave," pojasnjujejo.
Menijo, da so finančni pritiski pri nakupovanju še vedno prisotni in se odražajo predvsem v racionalizaciji potrošnje. "Gospodinjstva in potrošniki se pri izbiri daril odločajo preudarno, pogosto primerjajo ponudbo in izbirajo izdelke z jasno dodano vrednostjo. Potrošnja je manj impulzivna kot nekoč, z izrazitejšim poudarkom na uporabnosti in kakovosti izdelkov," še sklenejo.
