Sreda, 7. 5. 2025, 16.14
3 tedne
Kitajska ve: ni rešitve za Donalda Trumpa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,55
Za zdaj Donald Trump proti Kitajski vodi navidezno trgovinsko vojno. Če bo pa res izbruhnila prava trgovinska vojna med tema državama, bodo police ameriških trgovin prazne, opozarja britanski finančni strokovnjak James Johnstone.
Kitajska ima v trgovinski vojni proti ZDA prednost, carinska vojna, ki jo je sprožil Donald Trump, pa bo morda povzročila zgodovinsko prelomnico: konec vodilnega položaja ZDA na svetovnem trgu. Vsaj tako meni James Johnstone, strokovnjak za trge v razvoju pri britanski investicijski družbi Redwheel.
Na vprašanje novinarja švicarskega medija Watson, kdo bo zmagal v trgovinski vojni med ZDA in Kitajsko, je James Johnstone odgovoril, da imamo za zdaj le znake, da bo prišlo do trgovinske vojne. Do zdaj je bila to le navidezna vojna.
Prazne police ameriških trgovin
Če bo res prišlo do prave trgovinske vojne, bodo police v Walmartu in Home Depotu prazne. "Potem se bo moral Donald Trump odločiti, ali si resnično želi trgovinske vojne ali ne," svari Britanec.
O Trumpu Johnstone pravi, da je moral že večkrat spremeniti smer, na primer pri iPhonu. Če tega ne bi storil, bi zdaj stali trikrat več kot trenutno. Tudi srečanja z izvršnima direktorjema Walmarta in Home Depota so mu verjetno odprla oči.
Kitajska pripravljenost na trgovinsko vojno
Johnstone meni, da je Kitajska bolje pripravljena na morebitno pravo trgovinsko vojno. "Pred kratkim sem bil v Pakistanu. Ljudje tam vozijo električne avtomobile BYD. Bil sem tudi v Čilu. Ljudje tam telefonirajo s pametnimi telefoni Huawei. Ne kupujejo samo Američani kitajskih izdelkov. Kitajski izvoz v ZDA zdaj znaša le dva odstotka kitajskega bruto domačega proizvoda (BDP)."
Zaradi vodilnega položaja na področju električnih avtomobilov in sončne tehnologije bo Kitajska verjetno lahko branila svoj položaj globalne delavnice, napoveduje Johnstone in poudarja, da kitajski BYD že izdeluje več avtomobilov kot Tesla.
O gospodarski politiki kitajskega predsednika Ši Džinpinga, ki jo izvaja nekaj zadnjih let, je Johnstone dejal, da je kitajskemu predsedniku reorganizacija kitajskega gospodarstva deloma uspela: nepremičninska kriza se je stabilizirala in finančni trgi so se hitro opomogli. Kitajska sicer še vedno veliko izvaža, vendar manj v bogate države skupine G7 in več na trge držav v razvoju, kot je Brazilija.
Kitajci preveč varčujejo, zahodnjaki preveč zapravljajo?
Johnstone pojasnjuje, da je kitajska stopnja varčevanja še vedno previsoka. To je v ostrem nasprotju z Zahodom, kjer je stopnja varčevanja prenizka. "Toda v osnovi moramo priznati: Kitajski gre zdaj resnično bolje. In lažje je ljudi spodbujati k porabi, kot pa jih prositi, naj varčujejo."
Glede Trumpa Johnstone še pravi, da deluje po načelu: naredi hitro in uniči stvari. Trumpov ekonomski model korenini v 19. stoletju in ne odraža sedanjosti. Kdo bo sploh sestavljal iPhone (če bo prišlo do prenosa izdelave s Kitajske v ZDA, op. p.), se sprašuje Johnstone.
Smo pred prelomnico?
"V ZDA trenutno praktično ni brezposelnosti. Ali pa mislite, da bo dobro plačan javni uslužbenec, ki so ga pravkar odpustili, delal v tovarni za 15 dolarjev na uro (okoli 13,2 evra na uro, op. p.)?"
Za razliko od Evrope lahko ZDA rešujejo svoje javnofinančne primanjkljaje s tiskanjem denarja v lastni valuti. Težava za ZDA bo nastala, če bo okrnjeno zaupanje v ameriški dolar in ameriške državne obveznice, napoveduje Johnstone. Je pa ameriški dolar v zadnjih petih letih v primerjavi z zlatom izgubil približno tri četrtine svoje vrednosti.
Na vprašanje, ali Trump ogroža vodilni položaj ZDA na svetovnem trgu, je Johnstone odgovoril: "Nedvomno smo na prelomnici. Vendar mislim, da doba ameriške izjemnosti ni končana. Če pa je zaupanje v dolar in ameriške državne obveznice, T-obveznice, vsaj malo okrnjeno, so lahko posledice daljnosežne. Ameriško premoženje v vrednosti približno 30 bilijonov dolarjev (26,4 bilijona evrov, op. p.) je v tujih rokah."
Kitajci in padec ameriških obveznic
Kot pravi, so morda Kitajci nekoliko pripomogli k padcu ameriških državnih obveznic (to je povzročilo Trumpov odlog carin za 90 dni, op. p.), in sicer s tem, da so na trg vložili približno 50 milijard dolarjev (skoraj 44 milijard evrov) državnih obveznic.
Zaradi tega so ameriške državne obveznice izgubile sloves netveganega premoženja. Medtem je dolar v zadnjih petih letih v primerjavi z zlatom izgubil približno tri četrtine svoje vrednosti. To pove veliko, opozarja Johnstone.
Dvesto trgovinskih sporazumov v 90 dneh? Malo verjetno.
Johnstone dvomi, da bo Trumpu v 90 dneh uspelo skleniti 200 trgovinskih sporazumov, ker običajno traja nekaj let, da se sklene en sam trgovinski sporazum.
Medtem ko je kitajskemu predsedniku Ši Džinpingu deloma uspelo preoblikovati kitajsko gospodarstvo, kot je napovedal pred leti, gospodarska politika Donalda Trumpa po mnenju Johnstona korenini v 19. stoletju.
O Evropi Johnstone pravi, da ima predvsem demografski problem in problem pretirano visokih davkov. Za razliko od ZDA pa ne more rešiti svojih javnofinančnih primanjkljajev s tiskanjem denarja v lastni valuti.
Daljnosežne posledice umetne inteligence
Johnstone pričakuje, da bo uspeh kitajskega DeepSeeka povzročil padec cen umetne inteligence. Že prej so zaradi Kitajske cene tehničnih pripomočkov dramatično padle.
Za umetno inteligenco pravi, da je to prva tehnologija, ki ne racionalizira vsakdanjega dela, temveč intelektualno delo. "Če se bo z zahtevnimi in dobro plačanimi delovnimi mesti v storitvenem sektorju zgodilo enako, kot se je nekoč zgodilo tradicionalnim industrijskim delavcem, bi lahko imeli težavo. Države v razvoju bodo manj prizadete kot mi."
Koristi za države, ki imajo dragocene surovine
Kaj se bo torej zgodilo v prihodnosti? Zaradi vodilnega položaja na področju električnih avtomobilov in sončne tehnologije bo Kitajska verjetno lahko branila svoj položaj globalne delavnice. BYD že proizvaja več avtomobilov kot Tesla. Koristi bodo imele tudi države, ki imajo dragocene surovine, kot sta baker in litij. Tovarno lahko preselite nazaj v ZDA, rudnika bakra pa ne, poudarja Johnstone.
Če bo dolar še bolj oslabel, bodo v prihodnosti med zmagovalci tudi številni trgi v razvoju. Cene delnic v teh državah so se od začetka leta zvišale za približno pet odstotkov, medtem ko so se ameriški delniški trgi znižali za približno osem odstotkov. To je prvič po dolgem času, da so se finančni trgi držav v razvoju odrezali bolje kot trgi razvitih držav.
