Sobota, 22. 11. 2025, 20.07
3 tedne
Trump si je premislil: načrt za mir v Ukrajini ni njegova zadnja ponudba
Trumpov mirovni načrt je sprožil precej zaskrbljenosti tako v Kijevu kot med njegovimi evropskimi partnerji.
Ameriški predsednik Donald Trump je danes izjavil, da njegov načrt za končanje vojne v Ukrajini ni njegova zadnja ponudba. Kot je zatrdil, si želi, da se spopadi "na tak ali drugačen način" končajo, poročajo tuje tiskovne agencije. Na vprašanje, ali je njegov načrt za končanje vojne v Ukrajini njegova zadnja ponudba, je Trump odgovoril z "ne". Še v petek je sicer Zelenskemu dal čas do četrtka, da Ukrajina odgovori na njegov predlog.
20.03 Trump pravi, da načrt za Ukrajino ni njegova zadnja ponudba
17.51 Ukrajina razpisala tiralico za nekdanjim poslovnim partnerjem Zelenskega
15.19 Voditelji ob robu vrha G20: Ameriški načrt za Ukrajino zahteva dodatno delo
13.54 Ukrajina: Pogovori z ZDA o načinih za končanje vojne v prihodnjih dneh v Švici
11.15 Izračunali so, koliko ozemlja bi morala Ukrajina predati brez boja
7.54 Mirovni načrt naj bi nastal na skrivnostnem srečanju v Miamiju
7.26 Ultimat Ukrajini: odločite se do četrtka
20.03 Trump pravi, da načrt za Ukrajino ni njegova zadnja ponudba
Ameriški predsednik Donald Trump je danes izjavil, da njegov načrt za končanje vojne v Ukrajini ni njegova zadnja ponudba. Kot je zatrdil, si želi, da se spopadi "na tak ali drugačen način" končajo, poročajo tuje tiskovne agencije. Na vprašanje, ali je njegov načrt za končanje vojne v Ukrajini njegova zadnja ponudba, je Trump odgovoril z "ne". Še v petek je sicer Zelenskemu dal čas do četrtka, da Ukrajina odgovori na njegov predlog.
Ameriški mirovni načrt je sprožil precej zaskrbljenosti tako v Kijevu kot med njegovimi evropskimi partnerji, saj vključuje več zahtev Rusije. Med drugim predvideva, da bi Kijev Moskvi predal zasedeni polotok Krim ter regiji Doneck in Lugansk, znatno zmanjšal svojo vojsko in se zavezal, da se Ukrajina ne bo pridružila Natu.
Da ameriški načrt potrebuje izboljšave, so danes ob robu vrha G20 v Južni Afriki poudarili voditelji evropskih držav, med njimi Nemčije, Francije in Velike Britanije, Evropske unije ter Kanade in Japonske. V skupni izjavi so opozorili, da se meje ne smejo spreminjati s silo, ter izrazili zaskrbljenost zaradi predlaganih omejitev ukrajinskih oboroženih sil.
O ameriškem načrtu bodo v nedeljo v Ženevi razpravljali predstavniki ZDA in Ukrajine, srečanja pa se bodo po napovedih udeležili tudi predstavniki Francije, Nemčije in Velike Britanije ter EU. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek načrt zavrnil in dejal, da ne bo izdal Ukrajine ter bo predlagal alternative. Kot je dejal, mora Ukrajina glede na načrt izbirati med izgubo dostojanstva in izgubo ključnega partnerja.
17.51 Ukrajina razpisala tiralico za nekdanjim poslovnim partnerjem Zelenskega
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes odredil revizijo obrambne industrije države, potem ko je preiskava korupcije razkrila podkupnine v energetskem sektorju. Ukrajinsko notranje ministrstvo pa je razpisalo tiralico za nekdanjim poslovnim partnerjem Zelenskega in še enim osumljencem v aferi, poročajo tuje agencije.
Čeprav se je preiskava korupcije nanašala predvsem na energetiko, je odkrila tudi goljufije v pogodbah, ki so zagotavljale zaščito omrežja, ki je še posebej ranljivo za ruske napade, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Pripravljena je bila tudi odločitev o popolnem pregledu državnih obrambnih podjetij in ustreznih pogodb," je Zelenski sporočil na družbenih omrežjih. "Vse ugotovitve o odkritih kršitvah bodo posredovane organom pregona in protikorupcijskim agencijam," je dodal.
"Pripravljena je bila tudi odločitev o popolnem pregledu državnih obrambnih podjetij in ustreznih pogodb," je Zelenski sporočil na družbenih omrežjih.
Po podatkih na strani ministrstva z iskanimi osebami so razpisali tiralico za dolgoletnim partnerjem Zelenskega, Timurjem Mindičem, in finančnikom Oleksandrom Cukermanom. V tiralici je navedeno, da se oba izogibata preiskavam in sta pobegnila v tujino, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Zelenski je obljubil preiskavo korupcijskega škandala v energetskem in obrambnem sektorju. Prejšnji teden je proti Mindiču in Cukermanu uvedel sankcije, s katerimi je zamrznil njuno premoženje v Ukrajini. To vključuje tudi Mindičev domnevni 50-odstotni delež v Kvartalu 95, produkcijski hiši, ki jo je Zelenski ustanovil pred nastopom funkcije. Zelenski, takrat igralec, naj bi svoje delnice prenesel na Mindiča leta 2019 pred predsedniško kampanjo, poroča dpa.
Preiskovalci so Mindiča označili za glavnega organizatorja korupcije sheme, v kateri je bilo odtujenih 85 milijonov evrov iz ukrajinskega energetskega sektorja. V odloku o sankcijah sta tako Mindič kot Cukerman navedena kot izraelska državljana. Njuno trenutno prebivališče ni znano.
Kljub protikorupcijskim organom, ustanovljenim od prihoda prozahodnih političnih sil na oblast leta 2014, je Ukrajina po navedbah Transparency International država z eno najvišjih stopenj korupcije v Evropi.
15.19 Voditelji ob robu vrha G20: Ameriški načrt za Ukrajino zahteva dodatno delo
Enostranski ameriški načrt za končanje vojne v Ukrajini "je osnova, ki bo zahtevala dodatno delo", so danes v skupni izjavi po izrednem srečanju o mirovnem načrtu ZDA ob robu vrha skupine G20 v Južni Afriki poudarili voditelji evropskih držav, med njimi Nemčije, Francije in Velike Britanije, ter Kanade in Japonske.
"Jasno smo izrazili načelo, da se meje ne smejo spreminjati s silo. Zaskrbljeni smo tudi zaradi predlaganih omejitev ukrajinskih oboroženih sil, ki bi Ukrajino izpostavile nevarnosti prihodnjih napadov," so po srečanju navedli v skupni izjavi. Podpisali so jo voditelji Francije, Nemčije, Velike Britanije, Italije, Španije, Nizozemske, Irske, Finske in Norveške ter Kanade in Japonske.
Izjavo so sprejeli po izrednem srečanju ob robu vrha G20 v Johannesburgu kot odgovor na načrt ZDA. Ta v 28 točkah med drugim predvideva, da bi Kijev Moskvi predal zasedeni polotok Krim ter regiji Doneck in Lugansk, znatno zmanjšal svojo vojsko in se zavezal, da se Ukrajina ne bo pridružila Natu.
Voditelji so v izjavi zapisali, da "pozdravljajo nadaljnja prizadevanja ZDA za mir v Ukrajini" in menijo, da načrt ZDA vsebuje pomembne elemente" za dosego tega cilja. "Zato menimo, da je osnutek podlaga, ki bo zahtevala dodatno delo," je navedeno v izjavi. Pri tem so poudarili, da "izvajanje elementov, povezanih z Evropsko unijo in Natom, zahteva soglasje članic EU oziroma Nata". Dodali so še, da so pripravljeni sodelovati, da bi zagotovili trajnost miru v prihodnosti.
13.54 Ukrajina: Pogovori z ZDA o načinih za končanje vojne v prihodnjih dneh v Švici
Ukrajina in ZDA bosta v prihodnjih dneh v Švici začeli pogovore o načinih za končanje vojne, je danes sporočil ukrajinski pogajalec Rustem Umerov, potem ko je Washington Kijevu poslal mirovni načrt, ki sprejema nekatere zahteve Moskve. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je imenoval delegacijo za pogovore, poročajo tuje tiskovne agencije.
"V prihodnjih dneh bomo v Švici začeli posvetovanja med visokimi predstavniki Ukrajine in ZDA o možnih parametrih prihodnjega mirovnega sporazuma," je na družbenih omrežjih zapisal Umerov. "To je še ena faza dialoga, ki poteka v zadnjih dneh in je namenjen predvsem uskladitvi naše vizije za naslednje korake," je dodal Umerov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Srečanje naj bi potekalo v nedeljo v Ženevi. Poleg predstavnikov ZDA in Ukrajine se ga bodo udeležili tudi predstavniki Francije, Nemčije in Velike Britanije ter EU. Potekalo naj bi na ravni svetovalcev, udeležila pa naj bi se ga tudi ameriški državni sekretar Marco Rubio in posebni odposlanec ameriškega predsednika Steve Witkoff, poroča AFP.
Ukrajinski predsednik Zelenski je danes podpisal odlok o imenovanju delegacije, ki bo sodelovala v pogajanjih z ZDA in drugimi mednarodnimi partnerji Ukrajine, pa tudi s predstavniki Rusije, poroča AFP. Delegacijo bo vodil vodja njegovega urada Andrij Jermak, v njej pa bodo tudi Umerov, vodje varnostnih in obveščevalnih služb ter načelnik generalštaba oboroženih sil.
Zelenski je v petek dejal, da ne bo izdal Ukrajine in da bo predlagal alternative. Kot je dejal, mora Ukrajina izbirati med izgubo dostojanstva in izgubo ključnega partnerja. Trump pa je Zelenskemu dal čas za odgovor do četrtka.
11.15 Izračunali so, koliko ozemlja bi morala Ukrajina predati brez boja
Uresničitev ameriškega mirovnega načrta bi pomenila, da bi Rusija brez boja pridobila ozemlje skoraj v velikosti Luksemburga, kažejo izračuni francoske tiskovne agencije AFP, ki temeljijo na podatkih Inštituta za preučevanje vojne (ISW).
"Ameriška pobuda poziva k umiku ukrajinske vojske z ozemlja, ki ga še vedno nadzoruje, kar bi za Moskvo pomenilo neto pridobitev približno 2.300 kvadratnih kilometrov, kar je območje, primerljivo z velikostjo Luksemburga, ki meri 2.590 kvadratnih kilometrov," je sporočila francoska agencija.
Po načrtu bi Ukrajina odstopila skoraj pet tisoč kvadratnih kilometrov v Doneški oblasti in 45 kvadratnih kilometrov v Luganski regiji. V zameno bi Moskva vrnila skoraj dva tisoč kvadratnih kilometrov v Harkovski, 450 v Dnepropetrovski, 300 v Sumski in 20 v Černihivski regiji.
"Načrt, ki ga predlaga Washington, bi Rusiji na koncu prepustil 20 odstotkov ukrajinskega ozemlja, Ukrajini pa bi vrnil manj kot pol odstotka zasedenega ozemlja," piše AFP.
Kaj pravi mirovni načrt?
Načrtovana izmenjava ozemelj je pojasnjena v 21. členu mirovnega načrta:
Krim, Lugansk in Doneck bodo priznani kot dejanska ruska območja, vključno s strani ZDA; v Hersonu in Zaporožju se zdajšnja meja "zamrzne"; Rusija se bo umaknila z drugih dogovorjenih območij; ukrajinske sile se bodo umaknile iz dela Doneške regije, ki ga nadzorujejo; to območje postane demilitarizirano varovalno območje, mednarodno priznano kot ozemlje Ruske federacije; ruskim silam ni dovoljen vstop v varovalno območje.
Tako Rusija kot Ukrajina bi se morali zavezati, da novih ozemeljskih ureditev ne bosta spreminjali s silo. Načrt predvideva, da Združene države Amerike Ukrajini zagotovijo varnostna jamstva. Če pa Ukrajina napade Rusijo, se jamstvo prekine. Če Rusija napade Ukrajino, naj bi temu sledil odločen vojaški odgovor, ponovno se uvedejo vse globalne sankcije in prekličejo se vse ugodnosti mirovnega sporazuma.
Ekonomist: S tem tempom potrebujejo Rusi še 103 leta, da okupirajo Ukrajino
Časopis The Economist je nedavno izračunal, da bi Rusija, če bi se ruska ofenziva nadaljevala z zdajšnjim tempom, potrebovala čas do junija 2030, da bi v celoti zasedla Lugansko, Doneško, Hersonsko in Zaporoško regijo, ter še 103 leta, da bi zasedla celotno Ukrajino.
"Od stabilizacije frontnih črt po koncu prve ukrajinske protiofenzive oktobra 2022 se te komaj premaknejo. Nobeno večje mesto ni zamenjalo lastnika," je zapisal Economist. Od maja letos, ko je sprožila večjo ofenzivo na frontni črti, je Rusija po izračunih Economista zavzela le 0,4 odstotka ukrajinskega ozemlja in ni dosegla nobenih resnih ciljev.
Časopis The Economist je poudaril, da Rusija plačuje ogromno ceno za minimalne dobičke na bojišču.
"Naša ocena kaže, da so od začetka obsežne invazije do januarja letos ruske izgube znašale med 640 tisoč in 877 tisoč vojakov, od katerih jih je umrlo med 137 tisoč in 228 tisoč. Do 13. oktobra so se te številke povečale za skoraj 60 odstotkov, na med 984 tisoč in 1,438 milijona žrtev, vključno z med 190 tisoč in 480 tisoč mrtvimi."
"Naši grobi izračuni kažejo, da vojaki, ubiti v vojni, predstavljajo 0,5–1,2 odstotka ruske predvojne kohorte moških, mlajših od 60 let, v primerjavi z 0,6–1,3 odstotka v Ukrajini," so zapisali v Economistu.
Časopis The Economist je ocenil tudi, da je nenaden preboj ukrajinskih obrambnih linij malo verjeten, saj je "nadzor v kombinaciji z natančnim orožjem dolgega dosega kopičenje sil v bližini fronte naredil samomorilsko".
7.54 Mirovni načrt naj bi nastal na skrivnostnem srečanju v Miamiju
Mirovni načrt naj bi predstavniki Trumpove administracije, med katerimi je bil tudi njegov zet, začrtali v Miamiju na Floridi, kjer je tudi Trumpova rezidenca Mar-a-Lago.
Ameriški uradniki so vse bolj zaskrbljeni zaradi srečanja konec oktobra, na katerem so se predstavniki Trumpove administracije sestali s Kirilom Dmitrijevim, ruskim odposlancem, ki je pod ameriškimi sankcijami, da bi pripravili načrt za končanje vojne v Ukrajini, je Reuters izvedel iz več virov.
Srečanja naj bi se udeležili posebni odposlanec Steve Witkoff, zet predsednika Donalda Trumpa Jared Kushner in Dmitriev, ki vodi Ruski sklad za neposredne naložbe (RDIF), enega največjih ruskih državnih premoženjskih skladov. Na srečanju naj bi govorili o več poslovnih priložnostih, ki bi se lahko odprle po sklenitvi mirovnega načrta in gospodarkem sodelovanju med Rusijo in ZDA.
7.26 Ultimat Ukrajini: odločite se do četrtka
"Postavil sem veliko rokov, ampak če stvari delujejo dobro, jih ponavadi podaljšaš. Ampak četrtek je pravi dan," je predsednik ZDA Donald Trump o mirovnem načrtu dejal v radijskem intervjuju za Fox News.
Amreriški predsednik Donald Trump je o mirnovnem načrtu govoril tudi na srečanju z novoizvoljenim županom New Yorka Zohranom Mamdanijem.
Trumpov mirovni načrt z 28 točkami pritiska na Kijev, da se odpove ozemlju, omeji velikost svoje vojske in obljubi, da se ne bo pridružil Natu v zameno za konec vojne, kar so vse dolgoletne zahteve Kremlja.
Putin: Načrt je osnova za končno rešitev
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petkovem videonagovoru državljanom povedal, da je Ukrajina pred izbiro med izgubo dostojanstva in ključnega zaveznika. ZDA naj bi po informacijah ameriških medijev sprejetje načrta ponovno pogojevale z umikom vojaških obveščevalnih podatkov in vojaške pomoči.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Analitiki ocenjujejo, da so ZDA spet ignorirale EU in Ukrajino silijo v sprejetje mirovnega načrta, ki predvsem ugaja Rusije.
Trump je pred tem v Beli hiši dejal, da je prepričan, da je načrt "način za dosego miru", vendar je opomnil, da bo nanj moral pristati Zelenski. Ob tem je v svojem slogu namignil, da Zelenski nima druge izbire, kot da ga sprejme.
"Moral mu bo biti všeč. Če mu ni všeč, naj se preprosto še naprej borijo, predvidevam," je Trump navrgel novinarjem.
Ruski predsednik Vladimir Putin je pred tem na seji varnostnega sveta dejal, da je prejel ameriški predlog in da verjame, da bi lahko "tvoril osnovo za končno mirovno rešitev".
Putin je poudaril, da je pripravljen "pokazati fleksibilnost", o kateri so se dogovorili na vrhu s Trumpom na Aljaski avgusta letos, vendar je dodal, da Rusija o sporazumu z ZDA ni "vsebinsko" razpravljala.
"Zelo težka izbira"
Zelenski je v svojem videonagovoru državljanom povedal, da je pritisk na Ukrajino zdaj največji. Poudaril je, da bo Ukrajina "mirno" in hitro sodelovala z ZDA in njihovimi partnerji pri koncu vojne. Zelenski se je v petek o načrtu pogovarjal tudi z ameriškim podpredsednikom JD Vanceom.
ZDA naj bi sprejetje načrta ponovno pogojevale z umikom vojaških obveščevalnih podatkov in vojaške pomoči Ukrajini.
Vance je na družbenem omrežju X zapisal, da "mora mirovni načrt ustaviti ubijanje in ohraniti ukrajinsko suverenost" ter biti hkrati sprejemljiv tako za Ukrajino kot za Rusijo.
Kot je dodal, mora mirovni načrt stremeti tudi k temu, da se vojna ne ponovi. "Vsakršna kritika mirovnega načrta, ki ga pripravlja administracija, izvira iz napačnega razumevanja načrta ali potvarja dejansko dogajanje," je zapisal Vance.
Po njegovih navedbah je "fantazija, po kateri je zmaga v vojni mogoča z več vloženega denarja, orožja ali več sankcijami", napačna. "K miru ne bodo doprinesli neuspešni diplomati ali politiki, ki živijo v fantaziji. K miru lahko doprinesejo pametni ljudje, ki živijo v resničnem svetu," je še dodal Vance.
Trumpov načrt pa ni všeč republikanskemu senatorju Rogerju Wickerju. "Ta tako imenovani mirovni načrt ima resne pomanjkljivosti in sem zelo skeptičen, da bo prinesel mir. Ukrajina ne sme biti prisiljena, da svoje ozemlje prepusti enemu najbolj očitnih vojnih zločincev na svetu Vladimirju Putinu," je po navedbah televizije ABC izjavil Wicker.
Senator je dodal, da bi morala Ukrajina imeti pravico, da sama določi velikost svoje vojske, da Putin ne bi smel biti nagrajen z zagotovili ZDA in podvomil, ali je mogoče zaupati Rusiji, da bo zmanjšala svojo vojsko.
Evropski voditelji obljubljajo podporo
Številni evropski voditelji so po objavi podrobnosti Trumpovega predloga izrazili podporo Ukrajini in obljubili, da bodo stali ob strani Kijevu, ter vztrajali, da se o usodi države ne smejo sprejemati nobene odločitve brez njegovega mnenja.
Kljub temu se zdi, da so ZDA spet ignorirale EU, čeprav je nemški kancler Friedrich Merz dejal, da sta s Trumpom v petek v telefonskem klicu razpravljala o ameriškem načrtu in se "na ravni svetovalcev dogovorila o naslednjih korakih".
V skupnem telefonskem pogovoru z Zelenskim v petek so se Merz, francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer "dogovorili, da bodo še naprej sledili cilju dolgoročne zaščite vitalnih evropskih in ukrajinskih interesov", je sporočila nemška vlada.
Evropski voditelji o načrtu ob robu vrha G20 v Johannesburgu
To vključuje "zagotavljanje, da je trenutna bojna linija izhodišče za pogovore in da so ukrajinske oborožene sile še vedno sposobne učinkovito braniti suverenost Ukrajine," so evropski voditelji zapisali v izjavi, ki se razlikuje od predloga ZDA, saj ta poziva k umiku Ukrajine z dela njenega ozemlja.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v objavi na omrežju X dejala, da se bodo evropski voditelji v soboto sestali ob robu vrha G20 v Johannesburgu, da bi razpravljali o mirovnem predlogu.
Starmer pa je dejal, da se bo razprava na vrhu G20 osredotočila na to, "kako lahko okrepimo ta načrt za naslednjo fazo pogajanj".
"Za mizo G20 je samo ena država, ki ne poziva k prekinitvi ognja, in ena država, ki uporablja rafal brezpilotnih letal in raket za uničevanje preživetja in umore nedolžnih civilistov," je dejal Starmer. "Rusija se vedno znova pretvarja, da glede miru misli resno, vendar njena dejanja nikoli ne odražajo besed."